Letošnja meteorološka pomlad je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od temperaturnega povprečja med letoma 1981 in 2010. Vzrok za letošnjo izjemno milo zimo je bil hkrati tudi vzrok za hladnejši zaključek pomladi. Potek vremena je bil zelo podoben lanskemu, saj bolj kot se je pomlad prevešala v poletje, bolj je vreme odstopalo od običajnih razmer za ta del leta. Po več kot letu dni pretoplega vremena smo v maju ponovno beležili temperaturni odklon v negativno smer.

V merilni zgodovini vremenske postaje Zaplana sta po povprečni temperaturi vseh treh pomladnih mesecev (marec-maj) najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C). Letošnja je imela povprečno temperaturo zraka 9,2 °C. Marec je le za stopinjo presegel dolgoletno povprečje, bolj topel je bil april, maj pa je bil nekoliko prehladen mesec. Kljub pogostim ohladitvam v drugi polovici pomladi na Zaplani ni prišlo do očitnejše pozebe. Pod ledišče se je temperatura zraka na dveh metrih višine v meteorološki hišici zadnjič spustila 16. aprila, pri tleh pa 7. maja. Najvišja spomladanska temperatura ni bila izmerjena v maju, temveč v aprilu, podobno največjega mraza nismo zabeležili v marcu, ampak v aprilu. Na začetku aprila je bila zelo nizka temperatura zraka, vrednost -5,9 °C je bila blizu doslej najnižje izmerjene za ta mesec.

Kljub večkratnemu sneženju majhna količina snega ni zatrla znanilcev pomladi.

Padlo je 312,6 mm padavin ali 90 % dolgoletnega pomladnega povprečja. Marcu z običajno višino padavin je sledil zelo suh in v osrednji Sloveniji najbolj sončen april doslej, maj pa je bil nadpovprečno namočen in je prekinil sušo, ki se je stopnjevala od konca decembra lansko leto. Čeprav je v letošnji pomladi snežilo kar nekajkrat, pa je bila količina padavin v obliki snega zanemarljiva. Snežna odeja je bila zabeležena v šestih marčevskih dneh, s 5 cm je bila najdebelejša 6. marca. Do 5 cm debele snežne odeje 14. aprila sredi dneva uradno ne prištevamo kot dan s snežno odejo, saj je sneg do merilnega termina naslednje jutro skopnel.

Spodnja tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v meteorološki pomladi 2020 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Na merilnem mestu Ulovka je prišlo do nepričakovane izpraznitve baterije v termometru, s tem pa do mesec dni dolgega izpada podatkov. Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2020.

Pomlad je prehoden in običajno vremensko zelo pester del leta. V preteklosti so se pojavljale mrzle noči s temperaturo pod -10 °C, ledeni dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C, kot tudi že topli dnevi s temperaturo nad 25 °C, redkeje celo vroči nad 30 °C. Na vremenski postaji Zaplana teh v letošnji meteorološki pomladi ni bilo, zabeležen je bil le en ledeni dan ob koncu marca, ki je bil posledica takratne mrzle zračne mase, kakršne pozimi nismo bili deležni. Nadpovprečno je bilo število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C in sicer kar 23, kar je skoraj največ od pričetka meritev. Le en hladen dan več je bil v pomladi 2006, ki je tisto leto sledila za sedanje razmere nepredstavljivo mrzli, sneženi in oblačni zimi. V mrazišču Dolinca je bila zadnja negativna spomladanska temperatura 31. maja, torej zadnji dan meteorološke pomladi, 2. aprila pa je bila izmerjena za omenjeni mesec najnižja temperatura doslej, kar -12,7 °C. V mrazišču je zmrzovalo v 62 % dni meteorološke pomladi.

Vzrok za hladnejši iztek pomladi gre iskati v močnemu polarnemu vrtincu to zimo in posledično zelo nizkim temperaturam visoko v ozračju nad polarnimi območji. Nizke temperature so bile zaradi letos zelo kompaktnega vrtinca omejene na polarna območja in večinoma niso zajemale nižjih geografskih širin, kot je to običajno. Zato ne preseneča, da je bila zima v severovzhodni Evropi, celo na tamkajšnjih vremenskih postajah z več kot 200 letnimi meritvami, najtoplejša doslej. Šibek polarni vrtinec pogosto oslabi ali razpade že pozimi (njegov razpad v začetku februarja 2018 je Sloveniji prinesel hud mraz ob koncu tega meseca), sicer z močnejšimi sončnimi žarki razpade najkasneje v spomladanskih mesecih. Zaradi močnega vrtinca je letos do tega prišlo pozno, neobičajno velike količine mrzlega zraka pa so ob primerni vremenski sliki občasno pronicale v Evropo.