V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura zraka v mraziščih ponovno zelo približala ledišču, kot vse kaže pa se v letoÅ¡njem poletju, kljub vsemu – manj kot 1 °C je bilo izmerjeno že Å¡tirikrat – ne bo ohladilo pod ničlo. V tem primeru bo poletje v vsej 14-letni merilni zgodovini drugo takÅ¡no brez poletnega mraza, poleg poletja 2008.

Dve najhladnejši noči sta bili zabeleženi ob koncu merilnega niza. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,1 °C izmerjena 22. avgusta. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 7,2 °C, na vrhu Ulovke pa 10,8 °C. Sveže jutro je bilo še dan pred tem (1,5 °C), pod 5 °C pa se je ohladilo še 18. julija in 13. avgusta. Tokrat smo zabeležili predvsem visoke dnevne temperature, ki so bile blizu najvišjim izmerjenim. Najbolj vroče je bilo v mrazišču 4. avgusta, 35,6 °C, na ta dan je bila tudi na vremenski postaji Zaplana ob jugozahodniku izmerjena najvišja temperatura poletja 36,6 °C.

Le pet dni po neurju s točo 6. avgusta je le-ta po Zaplani udarila še enkrat. Tokratno nevihto sta spremljala majhna količina padavin in brezvetrje, količina toče je bila manjša, ledena zrna pa večja. Če je bilo prejšnjo točo že prej mogoče videti po zelenih odtenkih med oblaki, jo je bilo tokrat mogoče slišati.

Nekaj minut pred padanjem toče se je namreč iz jugozahodne smeri širilo bobnenje, za katero se je kmalu izkazalo, da ni posledica močnega vetra ali dežja. Skoraj brez dežja je pričela padati toča v premeru do 5 cm, vendar so te ledene projektile k sreči kmalu zamenjala manjša zrna toče in še ta je kmalu prenehala. Po klasičnih meritvah, pri katerih ni prihajalo do odbojev zrn ven iz dežemera je padlo vsega 2,4 mm padavin. Podobno velika toča je padala tudi v Logatcu.

Na Zaplani je to največja toča v merilni zgodovini.

V minulih letih je vročina svoj višek pogosto dosegla v avgustu in enako se je zgodilo tudi letos. Tako so bile v poletjih 2011, 2012 in še posebej 2013, ko so bili marsikje po Sloveniji izmerjeni novi postajni ali celo državni temperaturni rekordi, najvišje temperature zraka izmerjene v avgustu. Na Zaplani v minulem, letos že četrtem vročinskem obdobju sicer ni bilo izmerjenih novih temperaturnih rekordov, kljub temu pa se bo vročina, poleg dejstva, da je bilo 40 °C ponekod po Sloveniji izmerjeno v treh dneh zapored, vsaj tistim nekoliko vestnejšim opazovalcem vremena vtisnila v spomin po nekaterih drugih zanimivih značilnostih.

Med letošnjo vročino je, vsaj v posameznih dneh, nadmorska višina posamezne vremenske postaje še posebej malo vplivala na izmerjeno najvišjo dnevno temperature zraka. V nekaterih primerih je bilo namreč v Ljubljani podnevi hladneje kot na 400 m višje ležečih merilnih mestih na Notranjskem (Babno Polje, Bloke) in na Vrhniki je bila temperatura podobno visoka kot na vrhu Nanosa (1240 m).

Na izmerjeno temperaturo zraka na nekem območju vpliva več dejavnikov, kot so lastnosti tal, lokalni vetrovi, trenutna oblačnost, relief in drugi. Letos je bila prisotna izrazita sušnost predvsem na jugu Notranjske, manj pa severneje v okolici Logatca. K raznovrstnim temperaturnim razmeram pa so imeli največji vpliv različni vetrovi, ki so bili posledica t.i. konvergence vetra. To je območje stekanja različnih vetrov, pri čemer se največkrat ob brezvetrju ozračje še posebej močno segreva. Lokacija konvergence se iz dneva v dan spreminja.

Za Primorsko je denimo značilno, da se tekom dneva ob ustaljenem vremenu mešata dve zračni masi. Dopoldne pogosto prevladuje veter vzhodnih smeri iznad celine in prisotno je močno ogrevanje. Podnevi to območje preplavi morska zračna masa z zahoda in ozračje se ne ogreva več tako intenzivno. Morska zračna masa največkrat seže v Vipavsko dolino ali do Postojne. Ob primernih pogojih ta zračna masa, katero lahko spremlja linija kumulusne oblačnosti, zajame tudi Logatec, kjer pogosto postane bolj vroče kot na Primorskem. V Ljubljanski kotlini lahko še vedno vztraja manj vroča zračna masa z vzhodnikom in tako se dogaja, da postane območje največje vročine ravno okolica Logatca.

V minulem vročem obdobju je bil južni del Notranjske pogosto pod vplivom konvergence ali bolj vroče zračne mase zahodno od nje, medtem ko je bila okolica Logatca, še bolj pa Zaplana nekajkrat pod vplivom zračne mase vzhodno od konvergence. Zaradi različne stabilnosti zračne mase v višinah najhujša vročina tudi ni povsod segla do nižin, kar se je v petek, 4. avgusta pokazalo predvsem na primeru Črnomlja in Cerkelj ob Krki, dveh dokaj bližnjih vremenskih postaj na enaki nadmorski višini, ki pa sta tega dne ob enakih vremenskih pogojih dosegli precej različen maksimum (40 oz. 36 °C).

Potek vremena je bil specifičen prav vsak dan tekom vročinskega obdobja:

1. avgust je zaznamoval precej pozen obrat vetra na zahodnik, na Zaplani in na Vrhniki je bilo manj vroče kot na višjih vremenskih postajah drugod na Notranjskem. V Logatcu (487 m) se je ogrelo na 34,3 °C, na Vrhniki (370 m, lokacija postaje nad mestom) do 33,5 °C in na Zaplani (566 m) do 32,6 °C.

2. avgusta je na Zaplani ves čas pihal jugozahodnik, prav neverjetno pa je, da je nekaj kilometrov stran, na Vrhniki, še do poznega popoldneva pihal vzhodnik. V Logatcu se je ogrelo do 36,1 °C, na Zaplani do 36,0 °C in na Vrhniki le do 33,5 °C. Na Ulovki nad Vrhniko (795 m), skoraj 500 m višje, je bilo z 32,1 °C le malo hladneje. V Polhograjskem hribovju je jugozahodnik močno zakasnil in tam je bilo v Topolu (695 m) podobno vroče kot na višji Ulovki. Hkrati so bili na južnem Notranjskem zabeleženi novi postajni temperaturni rekordi okrog 35 °C (Babno Polje 755 m, Bloke 718 m). Zvečer je nevihtni piš iz neviht nad osrednjo Slovenijo ohladil ozračje tudi na območju logaške občine.

3. avgusta je vročina minila v znamenju vzhodnega vetra in kraji severno od Logatca, kjer se je zahodnik pojavil šele pozno zvečer, so bili opazno hladnejši od nekaterih višjih vremenskih postaj. V Logatcu je bilo 33,6 °C, na Zaplani 32,1 °C in na Vrhniki 33,8 °C. Postojna (533 m) je na podobni nadmorski višini kot Zaplana beležila kar 35,6 °C, tudi Medvedje Brdo nad Logatcem (788 m) je bilo toplejše s 33,2 °C. Na Babnem Polju je bilo s 35,2 °C komaj kaj hladneje kot v Postojni.

4. avgust se je pričel z vzhodnim vetrom, obrat vetra na zahodnik pa je bil veliko kasnejši od pričakovanj. Zračna masa z zahodnikom je Zaplano dosegla približno pol ure kasneje kot Logatec, v tem času pa je temperaturna razlika med postajama narasla na vsaj 3 °C. Ob obratu vetra se je nato na Zaplani ogrelo celo nekoliko bolj kot Logatcu. Logatec je beležil 36,3 °C, Zaplana 36,4 °C, Petkovec pri Logatcu (543 m) 36,7 °C, Vrhnika 36,4 °C, Ulovka 32,7 °C in Postojna 35,7 °C. Noč je bila zelo topla, na Medvedjem Brdu se je ohladilo le do 22,9 °C, na Ulovki pa se temperatura ni spustila niti pod 23,4 °C.

5. avgusta je zapihal okrepljen vzhodnik in težišče vročine se je preselilo na Primorsko. Na vremenskih postajah, ki so ob šibkem vzhodniku navadno toplejše od območja Logatca, tokrat zaradi večje hitrosti vetra ni bila izmerjena veliko višja temperatura zraka. V okolici Logatca se je ogrelo do okrog 32 °C, vetroven in soparen večer pa je naznanjal toplo jutro.

6. avgusta se je topla noč pojavila tudi ponekod v nižjih legah. Z 21,1 °C je bila noč na vremenski postaji Zaplana druga najtoplejša doslej in peta s temperaturo višjo od 20 °C od pričetka meritev. Nočno ohlajanje je proti jutru ovirala oblačnost, predvsem pa vzhodni veter. V zatišnem mrazišču Dolinca je zato izmerjeno 14,6 °C. Topla noč je bila tudi na Medvedjem Brdu in na Ulovki, vendar ni bilo več tako toplo kot 4. avgusta. V Logatcu se je temperatura spustila nekoliko pod 20 °C. V severnem delu logaške občine in na Vrhniki se je zvečer vročinski val zaključil z nevihto in debelo točo.

Viri:

• podatki lastnih in vremenskih postaj DruÅ¡tva za raziskovanje vremena in podnebja
• ARSO-meteo.si
• Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Na območju Zaplane je debela toča redek pojav, padanje manjše toče pa je praktično vsakoletno. Na vremenski postaji Zaplana je bila doslej največja toča zabeležena 30. maja 2008, ko so zrna še šest ur po nevihti v premeru merila do 2 cm. Predvidoma so med takratno nevihto padala zrna do debeline 3 cm.

Nevihta, ki je 6. avgusta 2017 iz smeri Idrije dosegla Zaplano, je na vremenski postaji na Spodnji Zaplani presegla nekatere dotedanje ekstreme. Na prisotnost toče v nevihtnem oblaku so že pred neurjem opozarjali zeleni barvni odtenki med oblaki.

Zeleno opozorilo pred točo.

Točo debeline do 4 cm so spremljale močne padavine in močan severozahodni veter s hitrostjo 62 km/h. To je doslej največja izmerjena hitrost vetra ne tej vremenski postaji, na kateri se zaradi predolgega intervala meritev vetra (14 sekund) najmočnejši sunki vetra sploh ne zabeležijo. Tudi sama mikrolokacija meritev je nekoliko v zatišju vetra zahodnih smeri. Po klasičnih meritvah padavin je padlo 22,2 mm padavin, samodejne meritve pa zaradi tehničnih omejitev večji del omenjenih močnih padavin z veliko zrn toče niso zabeležile.

Na območju Zaplane je prihajalo do izpadov električne energije in vetroloma, na Vrhniki v glavnem do težav povezanimih z močnimi padavinami. Po radarskih meritvah je center nevihte prešel zlasti Zgornjo Zaplano.

Radarska slika padavin v času, ko je neurje razsajalo po Zaplani (ARSO-meteo.si)

Julij je na območju osrednje Slovenije za 2 °C presegel povprečje referenčnega obdobja 1981-2010. Tekom meseca smo beležili drugi in tretji vročinski val letošnjega poletja, prvi je bil že v juniju, četrti in hkrati najmočnejši pa se je pričel zadnji dan julija in je nato kulminiral v prvih dneh avgusta. Padavine so bile lokalnega značaja in večina mesečnih padavin je padla ob edinem bolj splošnem padavinskem dogodku, ki pa je zaobšel ravno dve najbolj sušni pokrajini in sicer Primorsko ter Belo krajino.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 20,1 °C. Po letu 2006 je bila povprečna julijska temperatura večinoma nižja, najbolj pa sta temperaturno odstopala julij 2015 (21,2 °C) in 2014 (17,7 °C). 22. in 23. julija je bila izmerjena najvišja (32,2 °C), 17. julija pa najnižja mesečna temperatura (8,1 °C). Nad 30 °C se je ogrelo v osmih dneh. V obeh najbolj vročih dneh je bilo na Zaplani bolj vroče kot v nižjem Logatcu, kjer je lokalna kopasta oblačnost iznad Hrušice s senčenjem zniževala temperaturo zraka. Padavine so bile neenakomerno razporejene in razmeroma skromne, saj je padlo le 88,4 mm dežja, kar je 70% dolgoletnega julijskega povprečja. 24. julija, ko je na Zaplani padla polovica mesečnih padavin, se je padavinski maksimum z verjetno nad 100 mm dežja nahajal na območju avtoceste med Logatcem in Vrhniko. Na mesečni ravni sta bili zahodna in vzhodna smer vetra zastopani v približno enaki meri, najbolj vroči dnevi pa so skoraj vedno sovpadli z jugozahodnikom.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v juliju 2017.