V obdobju med 11. septembrom in 28. oktobrom je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -4,7 °C. Izmerjena je bila 25. oktobra, v isti noči pa se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na -0,6 °C. Turobno vreme v prvi polovici oktobra ni dopuščalo posebnega mraza in temperatura se je pričela redno spuščati pod ledišče šele po 17. oktobru, kar se ujema s stabilno vremensko situacijo in vsaj deloma jasnimi nočmi. Izraziteje pod ledišče se je v mrazišču ohladilo še 24. oktobra (-3,6 °C), 21. oktobra (-2,7 °C) in 26. oktobra (-2,6 °C). Omembe vredna je tudi temperatura -1,9 °C, izmerjena mesec dni prej (22. september). Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 18. septembra, v mrazišču in tudi na vremenski postaji Zaplana je bilo 26,8 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bila najnižja temperatura -3,5 °C izmerjena 24. oktobra. Ob koncu merilnega obdobja so bila v Dvojčku jutra podobno hladna kot v Dolinci in 20. oktobra je bilo to mrazišče od Dolince hladnejše celo za 1 °C.

Izmerjena najnižja temperatura v letoÅ¡njem oktobru precej zaostaja za rekordnimi vrednostmi. To je namreč mesec, v katerem lahko v redkih primerih že pričakujemo snežno odejo. V primeru, da snežna odeja sovpade z mirno in jasno nočjo je lahko v mraziščih zabeležena izredno nizka temperatura, veliko nižja od tiste, ki je izmerjena v primeru kopnih tal. ÄŒeprav je bil oktobrski sneg na Zaplani zabeležen tudi v letih 2011 in 2012 pa se je v obdobju 14-letnih meritev v mrazišču Dolinca to zgodilo le enkrat in sicer 26. oktobra 2003. Ob prisotnosti 20 cm debele snežne odeje se je takrat ohladilo do -20,6 °C, kar je daleč najmanj v oktobru doslej. Možnosti za večji “popravek” najnižjih temperaturnih vrednosti gre na tak način pričakovati Å¡e v aprilu in celo v maju, tudi to sta namreč meseca z mogočo kombinacijo snežne odeje in jasnih noči.

Ob ugodnih vremenskih pogojih to jutro, za nami je mirna in večinoma jasna noč, se je na vremenski postaji Zaplana temperatura spustila pod 0 °C. V meteorološki hišici 2 m nad tlemi se je ohladilo do -0,9 °C in pri tleh do -2,4 °C. Pojavila se je sicer neizrazita slana.

Minulo noč je veliko vlogo odigrala radiacijska megla, ki je pokrivala širše območje Logatca. Megla se je občasno dvigovala in spuščala, zaradi večje nadmorske višine Zaplane pa je bila tu megla plitva in skoznjo je bilo večinoma vidno nebo. Prisotnost debelejše megle vpliva na nočno zniževanje temperature, saj gostejša megla bolj zavira ohlajanje kot plitva. Tako ni čudno, kar se pogosto dogaja v prehodnih letnih časih ob višji vlažnosti zraka, da je npr. v Logatcu topleje kot na višji Zaplani, pa čeprav je običajno ravno obratno. Podobna temperaturna razlika je bila tudi danes.

Čas prve letošnje slane v sredini oktobra je kot lahko vidimo iz spodnjega seznama precej običajen. Med leti so velike razlike, saj se slana na vremenski postaji Zaplana včasih pojavi prej kot na okoliških vremenskih postajah, bolj pogosto, predvsem če je prisoten vzhodni veter brez megle, pa je Zaplana deležna slane med zadnjimi. Velike razlike vladajo tudi na sami Zaplani, saj se lahko na mrazu bolj izpostavljenih območjih slana pojavi veliko prej kot na vremenski postaji. Gre za nižje ležeča in bolj zaprta območja, kot so Jezerce, širše doline manjših potokov in kraške vrtače.

Prva negativna jesenska temperatura – Spodnja Zaplana (566 m):

2015: 20. oktober (-0,9 °C)

2014: 29. oktober (-1,4 °C)

2013: 26. november (-1,7 °C)

2012: 28. oktober (-0,7 °C)

2011: 7. oktober (-0,2 °C)

2010: 22. oktober (-2,2°C)

2009: 15. oktober (-3,3°C)

2008: 29. september (-0,1°C)

2007: 20. oktober (-1,3°C)

2006: 18. oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19. oktober

2004: 11. november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

Viri podatkov:

• podatki z osebnih vremenskih postaj

Sonce predstavlja najpomembnejši in trajen vir energije, ki pa je na zemeljskem površju močno odvisen od vremena. Na osončenosti temelji sodobna nizkoenergijska gradnja objektov (sončni pribitki skozi zastekljene površine, sončni zbiralniki, fotovoltaika). Vir podatkov o osončenosti sta na meteoroloških postajah heliograf z meritvami trajanja sončnega obsevanja in piranometer z meritvami energije sončnega sevanja.

Čeprav za območje Zaplane tovrstne meritve ne obstajajo pa lahko po drugih razpoložljivih podatkih sklepamo, da je Zaplana jeseni in pozimi skromno osončena. Poleg satelitskih meritev so v novejšem času dober vir podatkov o trenutnem vremenu tudi kamere. Kot bo razvidno iz prispevka, najbližje uradne meritve trajanja sončnega obsevanja na Lavrovcu (880 m) pri Smrečju ne morejo odražati dejanskih razmer na 8 km oddaljeni Zaplani. Vzroke za manjšo osončenost Zaplane gre iskati v njenem položaju v severnem delu Notranjske.

Z vidika pojavljanja oblakov in megle je bistven položaj Zaplane glede na Ljubljansko barje, od koder se jeseni in pozimi z vzhodnim vetrom širita megla in nizka oblačnost, ter dinarsko gorsko pregrado in Primorsko, iznad katerih se ob vlažnem jugozahodniku širi oblačnost. Ob različnih vremenskih tipih so deli Slovenije osončeni različno, obstajajo pa območja, kjer je osončenost skromna v večini primerov. V nadaljevanju so prikazane tipične vremenske situacije, v katerih je kljub prevladujočemu sončnemu vremenu na Zaplani le-tega malo.

1. Nizka oblačnost ob vzhodniku

Ta scenarij je pogost v zimskem času, nizka oblačnost do določene nadmorske višine pokriva celinski del Slovenije, trga pa se na dinarski gorski pregradi in zahodno od Postojne. Na Spodnji Zaplani se pojavlja predvsem nizka oblačnost, v višjih predelih pa tudi megla. Ob odsotnosti megle je z Zaplane na južnem in jugozahodnem obzorju, v smeri Primorske, viden rob oblačnosti. Na Primorskem prevladuje jasno vreme z burjo.

Situacija 28. februarja 2015 – Zaplano označuje modri simbol.

2. Megla ob vzhodniku

V prejÅ¡njem primeru je razen viÅ¡jih hribov in Primorske pod oblaki večji del Slovenije, v primeru megle z vzhodnikom pa je lahko osončenost zmanjÅ¡ana na izrazito lokalni ravni, v okolici Logatca včasih zgolj na Zaplani. Iz bližnjega Ljubljanskega barja namreč na Zaplano v nadmorski viÅ¡ini okoli 550 m doteka hladen in vlažen zrak, pojavlja se megla in dnevna temperatura zraka je opazno nižja kot v osončeni okolici. Na le nekaj kilometrov razdalje je lahko kljub podobni nadmorski viÅ¡ini meja med celodnevnim Soncem in celodnevno meglo. V megli sta Ljubljanska kotlina in del Zaplane (dopoldne navadno tudi Logatec), medtem ko se preostali del Notranjske kopa v soncu. Morebitna megla v neprevetrenih kotlinah, kakrÅ¡na je Žirovska, se navadno razkroji že dopoldne – za razliko od Spodnje Zaplane, kjer gre za stalen dotok megle iz Ljubljanske kotline. Posledice te vrste megle na zaplaninsko podnebje so se najbolj očitno pokazale v novembru 2011.

Situacija z dne 16. novembra 2011, Spodnjo Zaplano prekriva ozek pas megle.

3. Oblačnost ob jugozahodniku

V prvih dveh primerih je torej Primorska deležna obilo Sonca, večji del preostale Slovenije pa oblakov in megle. Ob vlažnem jugozahodniku se to razmerje obrne, kajti Primorsko iz jugozahoda pokrije oblačnost. Ta se pogosto razširi tudi nad Notranjsko, drugod po Sloveniji, največkrat v zahodnem delu osrednje Slovenije, pa se oblačnost trga. Iz česar izhaja, da je območje Zaplane ponovno pod oblaki, le da tokrat iz nasprotne, jugozahodne smeri.

Situacija z dne 21. marca 2015.

Sklep

Ob različnih vremenskih tipih je razporeditev oblačnosti in megle po Sloveniji različna, kot kaže pa se omenjene razporeditve oblačnosti na Zaplani pogosto prekrivajo. Že v splošnem ima območje Logatca v hladni polovici leta manj sončnih ur, še manj pa gre na Sonce računati na Zaplani. Na Spodnji Zaplani k temu največ pripomore megla z vzhodnikom (2. primer), ponekod drugod, denimo na notranjskih kraških poljih, pa jutranja radiacijska megla. Vendar slednja po dolgotrajnosti ni primerljiva z meglo na Zaplani.

Osončenost je sicer močno odvisna od prevladujočih vremenskih razmer in tako se po tem kriteriju posamezne zime lahko precej razlikujejo med seboj, pa vendar lahko skromno osončenost Spodnje Zaplane razumemo kot podnebno danost.

Razlika v vremenskih razmerah – slike kažejo stanje okoli poldneva, 5. oktobra 2015.

Viri podatkov:

• spletna kamera Bloke
• spletna kamera Postojna
• spletna kamera Žiri
• satelitske slike MODIS

Prvi mesec meteorološke jeseni je na območju osrednje Slovenije za nekaj desetink st. Celzija presegel temperaturno povprečje obdobja 1981-2010. Prehod v jesen je bil letos razmeroma hiter, tako zaradi nizkih jutranjih temperatur okoli 8. septembra, kot zaradi oblačnega, vetrovnega in za ta čas prehladnega konca meseca.

Povprečna mesečna temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 13,8 °C. Po letu 2006 je bilo v septembru lahko veliko hladneje, kot tudi topleje – najtoplejÅ¡i september je bil s 16,5 °C leta 2011, najhladnejÅ¡i pa z 12,0 °C september 2007. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena že v prvi tretjini meseca, 8. septembra (3,8 °C), najviÅ¡ja pa 1. septembra (29,1 °C). Nad 25 °C se je ogrelo v treh dneh. V zadnjih dneh meseca je povprečna dnevna temperatura za dolgoletnim povprečjem zaostajala za 3 °C. Ker si ljudje bolj zapomnimo negativne odklone od pozitivnih se bomo hladnega konca meseca zapomnili bolj kot toplejÅ¡e sredine meseca, pa čeprav je bilo takrat dnevno povprečje preseženo tudi za 7 °C. 148,8 mm padlih padavin predstavlja 70 % povprečnih septembrskih padavin. 4. septembra ponoči je bil na vremenski postaji Zaplana zabeležen najmočnejÅ¡i naliv doslej, v manj kot minuti je padlo 5 mm dežja. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2015.

Viri podatkov:

– spletni portal ARSO-meteo.si