V obdobju med 6. marcem in 28. aprilom je prevladovalo ustaljeno vreme z majhno količino padavin. Tako so bile v mraziščih zabeležene velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo – ob sončnih popoldnevih se je močneje ogrelo, ob jasnem nebu ponoči pa močneje ohladilo. V mrazišču Dolinca je bilo z -10,5 °C najhladneje 14. marca. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, je bilo istega dne -3,1 °C. Tudi 13. marca se je v Dolinci ohladilo pod -10 °C (-10,1 °C), v devetih nočeh pa se je temperatura gibala okoli vrednosti -8 °C. NajviÅ¡ja temperatura merilnega obdobja je bila v Dolinci izmerjena 22. aprila. Ob jugozahodniku je bilo 22,8 °C in na vremenski postaji Zaplana 22,5 °C. V mrazišču Dvojček so bile noči toplejÅ¡e kot v Dolinci, vendar so bile razlike v temperaturi pogosto majhne. 14. marca je bila izmerjena najnižja temperatura -10,3 °C.

Snežna odeja 18. aprila je do prve jasne noči skopnela in s tem se v mraziščih ni ohladilo pod -15 °C.

Pred več kot desetimi leti se je pri ljubiteljskih opazovalcih in raziskovalcih vremena uveljavil izraz “znižana meja sneženja (ZMS)”. Posebno v pomladi lahko sneži precej nižje od pričakovanj, to se največkrat dogaja na Notranjskem, v celotnem hladnem obdobju leta pa je pojav prisoten v zatiÅ¡nih Alpskih dolinah. Ob tem pojavu se temperatura med padavinami spusti nekoliko pod 5 °C, nato pa se regionalno ob ugodnih pogojih pojavi dež s snegom in temperatura se spusti Å¡e nižje. Ob tem pojavu pogosto sneži že pri 3 °C nad ničlo, ob običajnih razmerah lahko sicer le dežuje pri nižji temperaturi. V preteklosti je v aprilu pogosto snežilo, ker pa je v zadnjem času minilo kar nekaj pomladi povsem brez sneženja je bilo raziskovanje tega pojava oteženo. Pojav ZMS je slabo raziskan, verjetno pa so pomembne pravÅ¡nje vetrovne razmere v nekaj 100 m debeli plasti ozračja.

Po Å¡tevilnih neizrazitih pojavih ZMS na območju Logatca v zadnjem desetletju (pojav je bil prisoten v južnem delu Notranjske) je v polni meri do tega pojava priÅ¡lo v soboto, 18. aprila. Sneženje ni bilo predvideno po nobenem od razpoložljivih numeričnih meteoroloÅ¡kih modelov. Na vremenski postaji Zaplana se je dopoldne ohladilo na 4 °C, po krajÅ¡i stagnaciji temperature se je nenadejano pojavil dež s snegom in temperatura se je dodatno spustila – taleči se sneg je ohlajal ozračje in kmalu se je pričel prijemati tudi tal. Temperatura je obstala pri vsega 0,2 °C, tekom sneženja je vzhodni veter pojenjal, vendar ni ponehal. V popoldanskem času je bilo na merilnem mestu za sneg, 566 m visoko, izmerjeno 8 cm snega. Kontrast med snežno odejo in že prebujajočo se zeleno vegetacijo je bil velik, nazadnje se je nekaj podobnega zgodilo med sneženjem v oktobru leta 2011 in 2012.

Po kriteriju podobne nadmorske višine do nastanka snežne odeje ni prišlo na Postojnskem, Cerkniškem in predvsem na Gorenjskem, kjer je bila meja sneženja krepko višje.

Aprilsko sneženje je bilo v preteklosti na Zaplani običajno. Po podatkih z vremenske postaje Rovte nad Logatcem (700 m) je snežilo v praktično vsakem drugem aprilu. Razmere so se spremenile v zadnjem desetletju, ko je aprilski sneg v več letih zapored povsem izostal. Pri interpretaciji podatkov z Rovt je pomembno upoštevati več dejstev; ne gre za prave maksimalne vrednosti višine snega, saj so meritve potekale zgolj ob 8. uri zjutraj, aprilska snežna odeja je bila v posameznih primerih tudi posledica snežne odeje iz meseca marca, nekajkrat pa se je spremenila tudi mikrolokacija merilnega mesta. Drugo najobilnejše aprilsko sneženje je bilo leta 1996 rezultat zgolj aprilskih snežnih padavin, debela snežna odeja v aprilu 1970 pa je bila deloma posledica snežne odeje v mesecu marcu. Na Logaškem je sicer četrt metra snega padlo tudi še v maju.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

S prodorom zelo hladnega zraka v višinah je prišlo do nastanka popoldanskih ploh in marsikje je zaradi suhega ozračja snežilo kljub pozitivni temperaturi zraka. Ob taljenju in izparevanju snežink se namreč porabi toplotna energija in tako se zrak okoli vsake snežinke ohladi. Proces je učinkovit v suhem zraku, podobno kot je hlajenje človeškega telesa s potom učinkovitejše v suhi vročini.

Sneženje so napovedovale bližajoče se snežne zavese pod konvektivnimi oblaki. Tekom sneženja se je temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana spustila s 5,9 °C na 2,3 °C in za krajši čas je zasnežilo tla. Kot se za aprilsko ploho spodobi se je ob najmočnejšem sneženju od severa že širila jasnina. Sneženje takšne vrste ni neobičajno, po nastanku pa se razlikuje od obilnih aprilskih sneženj v preteklosti, ko je lahko na Zaplani zapadlo tudi več kot 50 cm snega.

V preteklosti se je debela februarska snežna odeja zavlekla v marec in ob morebitnih novih snežnih padavinah se je ravno ta mesec, vsaj na Zaplani, pogosto ponašal z najvišjo snežno odejo. V zadnjih letih so se razmere spremenile in tudi letošnji marec je bil povsem spomladanski. Še več, zima ni zamahnila niti z repom in tako je mesec minil brez omembe vrednih snežnih padavin, beležili pa smo značilne dneve z velikim razponom v temperaturi zraka med dnevom in nočjo. Marec je bil nadpovprečno topel, povprečje obdobja 1981-2010 je bilo na območju osrednje Slovenije preseženo za 1 °C.

Bolj kot z meteorološkega je bil marec zanimiv z botaničnega aspekta.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 5,1 °C je bil letošnji marec med toplejšimi od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana. Najtoplejši je bil s temperaturo 7,5 °C marec 2012, z 1,5 °C pa najhladnejši marec 2013. Absolutna najnižja mesečna temperatura (-3,5 °C) je bila izmerjena 13. marca, najvišja (15,3 °C) pa 30. marca. Pod ničlo se je temperatura spustila v 16 dneh. V preteklosti se je temperatura v marcu pod ledišče spuščala pogosteje in včasih zaradi prisotnosti snežne odeje celo pod -10 °C. Padlo je 133,6 mm padavin, kar je 125 % povprečja za mesec marec na vremenski postaji Rovte. Marec je bil statistiki navkljub suh mesec, saj je večji del mesečnih padavin, kar 109 mm, padel med 26. in 28. marcem. Snežna odeja je na Zaplani skopnela že v februarju, večji del marca pa je vtrajala v posameznih mraziščih. V začetku meseca je več dni pihal močan vzhodni veter, ki je 5. marca povzročil celo manjšo gmotno škodo. Tudi na mesečni ravni je bil dominanten veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2015.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje