Zimska sezona 2012/2013 je bogata s snežnimi padavinami in izrazitih odjug je malo. Vse to je razlog, da se je večji del snežnih padavin postopoma nabiral v vse debelejšo snežno odejo. Tako je bilo do 24. februarja, ko je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najvišja snežna odeja po januarju 1987. 50 cm debela odeja zbitega snega, ki je 21. februarja pokrivala Zaplano, je bila dobra osnova za debelo snežno odejo ob morebitnih novih snežnih padavinah. Z več dnevnim sneženjem se je nato ta možnost tudi udejanila.

Prvo obilnejše sneženje je bilo v noči na petek, 22. februarja. Sneženje je zaznamoval močan vzhodni veter, zaradi katerega so nastajali zameti na neobičajnih lokacijah, suh in rahel sneg pa je pobelil še tako skrita mesta. Meritve padavin na vremenski postaji Zaplana zaradi vetra niso bile reprezentativne in potrebna je bila interpolacija podatkov o padavinah z bližnje vremenske postaje Petkovec. Naslednjega dne zvečer je sledil višek padavin in v poznih večernih urah je snežna odeja že presegla debelino enega metra. Naslednje jutro je merila 116 cm, maksimum 119 cm pa je bil dosežen sredi dneva. Na vremenski postaji Petkovec in na Miznem Dolu na Zgornji Zaplani je bilo snega tudi okoli 120 cm, manj pa ga je bilo v Logatcu in sicer 87 cm. Na vrhu Ulovke je bilo izmerjeno 140 cm snega, snežna odeja debeline kar 161 cm pa je bila izmerjena v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu. Od uradnih meteoroloških postaj so Rovte beležile 88 cm, Logatec 90 cm, Vrhnika 75 cm, Šentjošt nad Horjulom 97 cm in Hotedršica 110 cm snega. Nekatere vremenske postaje (na primer postaja v Rovtah) so se tekom svojega dolgoletnega delovanja večkrat selile in tudi sicer se lahko nahajajo na območju s težkimi pogoji za kakovostne meritve snežne odeje.

Glavna prometna žila v naselju Ograje na Zaplani.

Snežna odeja 24. februarja je bila na vremenski postaji Zaplana najdebelejša od pričetka meritev. Presežena sta bila obilno zasnežena februarja 2004 in 1999. Leta 2004 je bila debela snežna odeja rezultat enotedenskega, leta 1999 pa zgolj dvodnevnega sneženja. Debelejša snežna odeja kot letos je bila nazadnje januarja 1987, ko je bila na meteorološki postaji Rovte s 135 cm zabeležena celo najvišja snežna odeja po letu 1961. Sredina 80. let je bila zelo snežena, saj je snežna odeja na Rovtah v kar štirih zaporednih zimah presegla en meter,  v minulem stoletju pa je bilo največ snega v znanem letu 1952 in sicer 183 cm.

Na deponijah odpadnega snega je počasi zmanjkovalo prostora.

Debela snežna odeja v teh dneh verjetno predstavlja snežni maksimum aktualne zimske sezone. Izjema so mrazišča, v katerih se snežna odeja postopno debeli kljub vmesnim odjugam, pri čemer se snežni maksimum pogosto pojavi v marcu ali celo v aprilu. Taljenje snežne odeje je lahko v mraziščih precej počasnejše kot v okolici in tako pade nov sneg na obstoječo debelo snežno podlago. Glede na snežne razmere in potek vremena v Rovtah in Logatcu je po letu 1961 v zgoraj omenjenem mrazišču Globoka dolina snežna odeja trikrat presegla višino dveh metrov. Ocenjena skupna višina snežne odeje za april 1970 znaša 260 cm, za marec 1984 in april 1996 pa 220 cm.

Ogromne količine snega v mrazišču Globoka dolina.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– opis meteoroloÅ¡ke postaje Rovte, mesečna publikacija ARSO NaÅ¡e okolje

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum