Slovenijo je iz severovzhoda preplavil mrzel polarni zrak. Ta je ob stiku s toplejšim Sredozemskim morjem povzročil nastanek ciklona, ki je prinesel sneženje večjemu delu države. Bolj kot sneg je presenetil izjemen mraz, najhladnejši zrak je dotekal v prizemni plasti ozračja do približno 2 km visoko.

V soboto, 23. marca, je bila snežna odeja na meteorološki postaji Zaplana debela še 25 cm. Razlike v snežni odeji so bile tipično spomladanske, saj so si kopna območja in območja s še vedno debelo snežno odejo izmenjevala na kratke razdalje. V nedeljo je občasno snežilo, sneženje pa je bilo nekoliko močnejše zlasti v ponedeljek čez dan. Ponedeljek je bil za zadnjo dekado marca izjemno mrzel dan, saj je bilo ob 9. uri zjutraj -6,3 °C, nato pa se je ob zmernem sneženju ogrelo samo do -5,6 °C! Do večera se je snežna odeja že odebelila na pol metra, nenavadno za ta del leta pa je, da je do vključno ponedeljka padlo 30 cm pršiča. V torek je bila v mrazišču Globoka dolina snežna odeja debela 131 cm.

Vremenske razmere, kakršne še sredi zime niso prav pogoste.

Dogodek bo ostal zabeležen predvsem po nizki dnevni temperaturi zraka in suhem snegu, ki se navadno pojavlja izključno v času globoke zime. Do vključno srede, 27. marca, so bili na Zaplani zabeleženi štirje zaporedni dnevi ko temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. Skupna višina snežne odeje za ta čas ni izjemna, ob koncu marca in celo v začetku aprila je bila zabeležena tudi že debelejša snežna odeja. Pred sneženjem sta kopnine pokrivala črni teloh in spomladanski žafran, tokratni vremenski dogodek pa dokazuje, da ne gre za nikakršna znanilca pomladi. Črni teloh pokuka na plan, ko ni snežne odeje, kar pa se lahko zgodi že v decembru.

Favna in flora na prisilnem počitku.

December, januar in februar so meseci meteorološke zime. Na območju osrednje Slovenije je bila letošnja meteorološka zima za stopinjo toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. S soncem je bila obsijana skromno in padavine so bile zelo pogoste, vendar je bila v nasprotju z nekaterimi deževnimi zimami v bližnji preteklosti bogata predvsem s padavinami v obliki snega. Rekordno debela snežna odeja je bila na Zaplani izmerjena v mesecu februarju.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila -0,6 °C, povprečna najnižja -2,8 °C in povprečna najvišja 1,7 °C. Najnižja izmerjena temperatura je bila -14,0 °C (13. december), najvišja pa 14,4 °C (5. januar). Izmerjena je bila absolutna najvišja temperatura za mesec januar. Bilo je zelo malo ur s Soncem in posledično je bilo tudi malo jasnih in mrzlih noči. Minula zima zato ni bila posebej ugodna za mrazišča in tudi na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani v enajstih zimskih sezonah še vedno ni bila presežena najnižja temperatura -18,5 °C, izmerjena 1. marca 2005. Količina padavin je bila nadpovprečna, padlo je 448,5 mm padavin, kar je za četrtino več od povprečnih zimskih padavin na meteorološki postaji v Rovtah. Podpovprečno namočen je bil samo mesec december, izstopal pa je zlasti mesec februar s preko 200 mm padavin. 24. februarja popoldne je bila izmerjena 119 cm debela snežna odeja, kar je največ od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana. V nižjih hribovjih nad Logaškim poljem, denimo na Zaplani in v Petkovcu, je bila snežna odeja opazno debelejša kot v Logatcu. Tekom zime se je razlika povečevala in celo presegla 30 cm. V mraziščih ob zelo redkih jasnih nočeh ni bilo rekordno nizkih temperatur, zaradi pogostih snežnih padavin in neizrazitih vmesnih odjug pa je v določenih mraziščih prišlo do nastanka zelo debele snežne odeje. V mrazišču Globoka dolina pri Jezercu je snežna odeja v višino merila 161 cm. Na podatke o pričakovano zelo veliki zimski vsoti novozapadlega snega bo potrebno še počakati, saj lahko na Zaplani izdatno sneži tudi še v aprilu.

Na vremenski postaji Zaplana je minila nadpovprečno topla zima, ki pa je bila po drugi strani zelo vlažna, oblačna in bogata s snežnimi padavinami. Takšen tip zime je dober pokazatelj zmogljivosti nekaterih modernih načinov ogrevanja na obnovljive vire energije. Meteorološka zima 2005/2006 je bila sicer manj snežena, toda podobno oblačna in še precej hladnejša od minule zime.

Meteorološka zima 2012/2013 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Tekom letoÅ¡nje zime je na območju Zaplane beležilo temperaturo zraka največ termometrov doslej. V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovke (najviÅ¡ja točka Zaplane), ter mrazišč Dolinca in Globoka dolina. Prvo mrazišče je odprtega tipa in beleži zelo nizke nočne temperature, drugo mrazišče je zaprtega tipa in beleži nizke temperature predvsem čez dan. Uporabljeni so bili tudi podatki z vremenske postaje Å entjoÅ¡t nad Horjulom, ki je predvidoma najbolj reprezentativna za Zgornjo Zaplano na nadmorski viÅ¡ini okoli 650 m. Tabela prikazuje Å¡tevilo hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najviÅ¡ja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najviÅ¡jo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2012/2013.

Po obarvanosti polj v tabeli je moč hitro razločiti mrazišča od preostalih vremenskih postaj, do izraza pa pride tudi položaj posamezne vremenske postaje glede na nižje doline. Vremenska postaja Zaplana se nahaja v jezeru hladnega zraka, ki ponoči pogosto pokriva okolico Logaškega polja in ki se steka v smeri Vrhnike. Postaji Šentjošt in Ulovka ležita visoko nad dnom najbližje doline in tako se ponoči hladnejši zrak prosto odliva po pobočjih. Postaji zato beležita višje minimalne temperature, večje število hladnih in ledenih dni na Ulovki pa je v minuli zimi predvsem posledica zelo oblačnega februarja, v katerem je bila temperaturna inverzija zelo redka. V odprtem mrazišču Dolinca je pričakovano največje število dni z zelo nizkimi temperaturami, v zaprtem mrazišču Globoka dolina pa je bila v celi zimi najvišja temperatura le 3,9 °C.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom

Iznad Jadrana je z močnim južnim vetrom dotekal topel zrak, v notranjosti Slovenije pa je s šibkim vzhodnim vetrom vztrajala hladnejša zračna masa. Ob močnih padavinah in mejni temperaturi zraka je bila količina novozapadlega snega težko napovedljiva. Oblika padavin se je zelo spreminjala v prostoru in času. Po sneženju se je pojavil žled, ki sta mu sledila dež s snegom in pa samo dež. Ob večernem prehodu vremenske fronte so se pojavljale tudi nevihte.

V nedeljo, 17. marca, je na Zaplani ob zelo suhem ozračju snežilo pri pozitivni temperaturi zraka, naslednji dan pa se je pričakovala dežna odjuga. Morebitna manjša količina snega je bila verjetna predvsem na začetku vremenskega poslabšanja. Temperatura pa je bila dovolj nizka, da je na Zaplani snežilo vso prvo polovico dneva in tako je zapadlo več kot 25 cm mokrega snega. Nad Zaplano je v tanjši plasti iz smeri Ljubljanske kotline dotekal hladen zrak, kar pojasni nižjo temperaturo na Zaplani v primerjavi z nekoliko višjimi vremenskimi postajami v okolici. V času sneženja je bila na Zaplani temperatura vseskozi pod lediščem, nad njim pa je ves čas vztrajala na primer v Logatcu. V nadaljevanju je temperatura v višinah naraščala, vsaj na Spodnji Zaplani je bila temperatura še vedno negativna in pojavil se je žled. Zvečer je bila zaradi južnega vetra, ki ni prepihal celotnega območja istočasno, skoraj 10 °C velika razlika v temperaturi med južnim in severnim delom Notranjske okoli Logatca.

V obdobju med 5. februarjem in 13. marcem je prevladovalo oblačno vreme s padavinami in jasne mrzle noči so bile redke, kljub temu pa se je temperatura spustila tudi pod -20 °C. Ob koncu merilnega obdobja je predvsem globja in zaprta mrazišča pokrivala zelo debela snežna odeja.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -21,9 °C izmerjena 10. februarja zvečer. Na omenjeno vrednost se je po dnevni temperaturi 0,7 °C ohladilo ob 23. uri zvečer, v preostali noči pa so se vremenske razmere za ohlajanje poslabšale. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -9,9 °C. Temperatura se je v mrazišču izraziteje spustila še 10. februarja zjutraj (-16,9 °C), ter v treh marčevskih nočeh. Med 3. in 5. marcem se je temperatura spuščala do okoli -14 °C. Le malo pred tem obdobjem, 1. marca, je bila v mrazišču izmerjena najvišja temperatura merilnega obdobja 9,2 °C. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 10,3 °C. V mrazišču Globoka dolina pri Jezercu tako nizke temperature kot v Dolinci niso bile izmerjene, 24. februarja pa je bila izmerjena kar 161 cm debela snežna odeja, ki bi se lahko v primeru običajnih vremenskih razmer obdržala vsaj do prvomajskih praznikov.

Zadnji mesec meteorološke zime je bil nadpovprečno namočen in zaradi dovolj nizke temperature zraka tudi obilno zasnežen. Na vremenski postaji Zaplana je bila izmerjena celo najvišja snežna odeja po letu 1987. Februar je bil najhladnejši mesec minule meteorološke zime in tudi hladnejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Temperaturni odklon na območju osrednje Slovenije je bil za pol stopinje Celzija negativen.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala -1,3 °C, povprečna najnižja -3,1 °C, povprečna najvišja pa 0,8 °C. Februarska povprečna temperatura je bila v zadnjih nekaj letih skoraj vedno negativna, velika izjema je bil februar 2007 s povprečno temperaturo 3,9 °C, najhladnejši februar s temperaturo -3,7 °C pa je bil v lanskem letu. Najnižja temperatura je bila -9,9 °C (11. februarja), najvišja pa 6,9 °C (2. februarja). Zabeleženih je bilo 25 hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in 9 ledenih dni v katerih najvišja dnevna temperatura ni presegla ledišča. Pri tem je potrebno omeniti, da se je v preostalih dneh temperatura velikokrat le za malo dvignila nad ledišče. Padlo je 203,1 mm padavin in že dolgo časa povprečje ni bilo tako močno preseženo. Padlo je namreč kar 250 % dolgoletnega februarskega povprečja na meteorološki postaji Rovte. Pojavljale so se celo nevihte, sicer pa je v dolgoletnem povprečju februar v teh krajih najbolj suh mesec v letu. Deževalo je v začetku meseca, v nadaljevanju pa je večji del padavin padel v obliki snega in 24. februarja je Zaplano pokrivala že 120 cm debela snežna odeja. Na Ulovki je snežna odeja segala 140 cm visoko, v nekaterih mraziščih 160 cm. Velika razlika v debelini snežne odeje med Zaplano in Logatcem se je še povečala na dobrih 30 cm. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, natančnejše meritve so bile sicer otežene zaradi velike količine snežnih padavin.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2013. Mesečna višina padavin je izmerjena točno, zaradi pogostih snežnih padavin pa so nekaterim dnem pripisane količine padavin le približne.

Spomin na najdebelejšo snežno odejo po letu 1987.