IzÅ¡la je tretja Å¡tevilka glasila Slovenskega meteoroloÅ¡kega druÅ¡tva, revije Vetrnica, v kateri je objavljen članek o Podnebju Zaplane – meteoroloÅ¡kih meritvah in klimatskih značilnostih. Dolgoletne meteoroloÅ¡ke meritve in opazovanja na Å¡irÅ¡em območju Logatca so tako predstavljene tudi meteoroloÅ¡ki stroki. V naslednji Å¡tevilki revije je predvidena objava članka o mraziščih, ki bi morala biti pomemben element v procesu prostorskega načrtovanja na območju zakrasele Notranjske.

Revija Vetrnica – Podnebje Zaplane (5,62 Mb)

Revija Vetrnica – Celotna Å¡tevilka (30,1 Mb)

Včasih so jutranje temperature na Zaplani še najvišje v vsej bližnji okolici. Takšne temperaturne razlike se pojavljajo ob suhih severovzhodnih vetrovih. Pomembno je, da je zrak suh, saj se ob vlažnem ozračju pojavi megla, ki ima spet drugačen vpliv na temperaturo. Ob suhem ozračju ima na temperaturo vpliv zlasti veter, ki na Zaplani meša ozračje in preprečuje močnejše nočno ohlajanje, medtem ko se lahko v bližnji okolici zaradi zatišja močneje ohladi. Takšna situacija se je zgodila v oktobru 2009, ko so bile na Zaplani prve jesenske temperature zabeležene kasneje, kot na območju Vrhnike, podobno pa se dogaja v teh dneh.

Potovanje zračne mase do Zaplane v obdobju med 16. in 21. marcem. Zračna masa se je proti koncu svoje poti, na prehodu čez Avstrijo in za višjimi gorskimi pregradami tudi nekoliko osušila. Kot ciljna točka je izbrana Zaplana z nadmorsko višino 550 m, točke na liniji pa so nanizane na vsakih 24 ur.

Zaradi vetra so bile noči na Zaplani zelo suhe z relativno vlažnostjo okoli 45 %. V noči na 20. marec se je ohladilo do 1 °C, na meteoroloških postajah v okolici, med drugim tudi na Vrhniki, pa se je ohladilo pod ledišče. Šlo je za advekcijsko ohladitev z vetrom, zato je bilo v nekaterih višjih legah, kjer je v nočnih urah zaradi odsotnosti temperaturne inverzije običajno topleje kot na Zaplani, celo hladneje. Tak primer je bila Katarina nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju z jutranjo temperaturo -0,5 °C. V splošnem se je v okolici Zaplane bolj ohladilo zaradi večjega zatišja pred severovzhodnim vetrom, v višjih legah pa je bilo hladneje zaradi večje nadmorske višine, saj se je ob odsotnosti temperaturne inverzije temperatura z višino zniževala. V noči na 21. marec je bil severovzhodni veter še močnejši, zaradi hladnejše zračne mase se je na Zaplani ohladilo do 0,1 °C, temperatura pa je obstala nad lediščem celo v Logatcu. Pod  0 °C se je ponovno ohladilo na Petkovcu in na Vrhniki.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– ARL NOAA

V mrazišču Dolinca potekajo stalne meritve temperature od leta 2004. Za to kraško vrtačo, ki leži 21 m nižje in 150 m stran od meteorološke postaje Zaplana, so značilne mraziščne razmere. Mrazišče je odprtega in travniškega tipa z velikimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo ter zelo nizkimi nočnimi temperaturami, medtem ko so najvišje dnevne temperature v mrazišču večji del leta podobne tistim v neposredni okolici. V Dolinci potekajo večletne meritve temperature, dodatno vrednost pa predstavljajo tudi meritve temperature nad samim mraziščem, saj je s tem možna medsebojna primerjava obeh merilnih mest. Hkratne meritve v mrazišču in nad njim so posebnost v slovenskem prostoru. Raziskovanje mrazišč je pomembno iz vidika kmetijstva, prometa, nenazadnje tudi iz vidika načrtovanja rabe prostora. Zlasti na Notranjskem, v pokrajini z veliko kraškega reliefa in konkavnih reliefnih oblik prihaja do stika poselitve s hladnimi mrazišči, v katerih je veliko temperaturnih prehodov pod in nad 0 °C. Višja vlažnost ozračja, pogostejše pojavljanje megle in daljše trajanje s snežno odejo so le posledice temperaturne inverzije v mrazišču. Mrazišča pa se od okolice ne razlikujejo le po klimatskih razmerah, temveč tudi po samočistilnih sposobnostih ozračja. Pogosta temperaturna inverzija v mraziščih namreč onemogoča vertikalno izmenjavo zraka, s tem pa lahko že manjši vir onesnaženja v mrazišču z majhno prostornino povzroči povečano koncentracijo škodljivih polutantov v ozračju.

Izdelana je bila primerjava temperatur za leto 2010 med mraziščem Dolinca in zgornjo meteorološko postajo Zaplana. Meritve temperature na zgornji postaji potekajo na minuto, v mrazišču pa na pet minut in tako je bilo v celotnem letu za več kot pol milijona izmerjenih podatkov. Kot je razvidno iz primerjave je temperatura v mrazišču ob oblačnih ali vetrovnih dneh enaka temperaturi na zgornji meteorološki postaji, izrazito pa izstopajo obdobja jasnih noči, saj se takrat temperaturne razlike med mraziščem in okolico izrazito povečajo.

Potek temperature v mrazišču Dolinca in na meteorološki postaji Zaplana v letu 2010.

V hladni polovici je lahko v mrazišču celo sredi dneva hladneje kot v okolici. Ta pojav je včasih opazen tudi ob oblačnem vremenu s padavinami, ko jugozahodni veter doseže zgornjo postajo, ne pa tudi mrazišča. Tak primer se je zgodil ob obeh močnih odjugah okoli 8. in 23. decembra, ko je temperatura v mrazišču močno nihala v odvisnosti od jugozahodnega vetra. Mesec november je bil oblačen mesec, kar potrjujejo tudi precej majhna temperaturna nihanja v mrazišču. Zaradi suhega in jasnega vremena so bile v povprečju največje temperaturne amplitude zabeležene v juniju in juliju. Najnižja temperatura v poletju 2010 je bila -0,2 °C, izmerjena 31. avgusta, sicer pa se je v poletju temperatura kar nekajkrat spustila v bližino ledišča. V sredini junija so bile na zgornji meteorološki postaji zaradi zatišne lege ob jugozahodnem vetru višje dnevne temperature, kot v bolj prevetrenem mrazišču.

Zelo povedna je tudi primerjava števila značilnih meteoroloških dni, v katerih temperatura doseže določen temperaturni prag. Na grafikonu so prikazani doslej obdelani temperaturni podatki iz mrazišča, ni pa še upoštevano kasnejše umerjanje termometra za -0,3 °C. V primerjavi z zgornjo meteorološko postajo je v mrazišču veliko več hladnih dni, ko pade temperatura pod ledišče. Na 150 m razdalje in 21 m višinske razlike se torej obdobje z negativnimi temperaturami podaljša za dva do tri mesece.   Več je dni s temperaturo pod -10 °C, hkrati pa tudi toplih dni s temperaturo nad 25 °C. V mrazišču je  v primerjavi z okolico višja temperatura ob vzhodnem vetru, ki mrazišča ne doseže in kjer se ozračje bolj segreje. Ob jugozahodnem vetru je ozračje bolj premešano in v mrazišču je lahko celo hladneje kot na zgornji postaji. V letu 2010 je vročinski val sovpadal z jugozahodnimi vetrovih in tako je bilo na zgornji meteorološki postaji zabeleženo celo več vročih dni s temperaturo nad 30 °C, kot v mrazišču. Povprečna letna temperatura je bila v mrazišču najnižja ravno v minulem letu, hkrati pa je bilo število hladnih dni najmanjše v primerjavi s preteklimi leti. Razliko lahko pojasnimo s tipom vremena, ki je prevladoval v letu 2010. Največje temperaturne razlike med mrazišči in okolico namreč niso v obdobjih hladnega vremena, temveč v suhih in jasnih obdobjih, ki pa so največkrat tudi topla. Takrat so nočne temperature zaradi morebitnega vetra na splošno visoke, v zatišnih mraziščih pa so precej nižje. Primer je rekordno suh in topel april 2007, ko se je na zgornji meteorološki postaji le enkrat ohladilo pod 0 °C, v mrazišču Dolinca pa kar v 25. dneh. Toliko hladnih dni v mrazišču ni bilo niti v precej hladnejšem marcu 2007.

Število značilnih meteoroloških dni na meteorološki postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca.

Glede na dolgoletno povprečje 1961-1990 je bila meteorološka zima 2010/2011 v osrednji Sloveniji le za nekaj desetink stopinje Celzija toplejša, nadpovprečno pa je bilo tudi trajanje Sončevega obsevanja. Značilno je bilo hitro menjavanje hladnih in toplih obdobij, razen v prvem delu zime pa so se vrstile suhe ohladitve, ki so jih le občasno spremljale manjše snežne padavine. V februarju se je pojavil tudi žled.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila -0,8 °C, povprečna najnižja -3,6 °C in povprečna najvišja 2,4 °C. V vseh treh zimskih mesecih je bila povprečna mesečna temperatura pod lediščem, kar se je nazadnje zgodilo v zimi 2005/2006. Najnižja izmerjena temperatura je bila -15,3 °C (19. december), najvišja temperatura pa 17,0 °C (6. februar). Zabeleženih je bilo 73 hladnih dni, v katerih se je najnižja dnevna temperatura spustila pod ledišče, 36 ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem, ter 9 mrzlih dni z najnižjo dnevno temperaturo vsaj -10 °C. Izstopali sta dve izjemno topli obdobji, ki sta Zaplani prinesli najvišjo doslej izmerjeno januarsko temperaturo 14,3 °C in izenačeno doslej najvišjo izmerjeno februarsko temperaturo 17,0 °C. V letošnji meteorološki zimi je bilo nekoliko več Sonca, vendar so bile noči vsaj v času največjih ohladitev večinoma oblačne in tako ni bilo rekordno nizkih jutranjih temperatur. S tem ostaja na Zaplani po devetih zimskih sezonah absolutno najnižja temperatura -18,5 °C, izmerjena 1. marca 2005. 19. decembra je bila v mrazišču Dolinca izmerjena doslej druga najnižja izmerjena temperatura -27,3 °C. Količina padavin je bila blizu običajne količine za ta letni čas, saj je v celotni meteorološki zimi padlo 339 mm padavin, kar je 95 % povprečne zimske količine padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. December je bil nadpovprečno namočen, zelo suha pa sta bila januar in februar.

Meteorološka zima 2010/2011 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Podatki se nanašajo na meteorološko zimo, v tem primeru na trimesečje december, januar in februar. Sneg se pojavlja tudi izven tega obdobja, tako da snežnih razmer v tem trenutku še ni mogoče dokončno opisati. Obdobju obilnih snežnih padavin v začetku decembra sta sledili dve izjemno močni decembrski otoplitvi, v nadaljevanju zime pa so se izmenjevala topla in hladna obdobja, medtem ko obilnejših snežnih padavin ni bilo. Število dni s snežno odejo na tleh v aktualni zimski sezoni ne bo zanemarljivo, vendar je bila snežna odeja večji del zime precej skromna. Na prisojnih legah je bilo obdobje s snežno odejo bistveno krajše kot drugod, saj se je tanka snežna odeja vedno hitro stalila že v nekaj urah sončnega vremena. Nasprotno je bila v najbolj zatišnih mraziščih vsaj 30 cm debela snežna odeja prisotna ves čas, vse od uvodnega sneženja v novembru. Ob menjavi odjug in kasnejših ohladitev je v takih mraziščih nastala polmetrska poledenela in težko merljiva snežna odeja.

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si

Kljub topli prvi tretjini meseca je bil februar 2011 v osrednji Sloveniji povprečno hladen glede na dolgoletno februarsko povprečje v obdobju 1961-1990. Temperaturno povprečje se je znižalo ob koncu meseca, v daljšem obdobju hladnega vremena, ko so se ob prisotnosti tanke snežne odeje pričeli pojavljati ledeni dnevi in nočne temperature pod -10 °C. Povprečna  februarska temperatura na Zaplani je bila  -0,5 °C, povprečna najnižja  -3,4 °C in povprečna najvišja  3,3 °C. Najnižja temperatura je bila  -11,3 °C (25. februarja), najvišja pa  17,0 °C (6. februarja). Od pričetka stalnih meritev na Zaplani je bil hladnejši le februar 2006, 6. februarja pa je bila na Zaplani izenačena najvišja doslej izmerjena februarska temperatura.  Zabeleženih je bilo 26 hladnih dni z minimalno dnevno temperaturo pod 0 °C in 9 ledenih dni, v katerih je temperatura ves dan ostala pod lediščem. Torej se temperatura le v dveh dneh v februarju ni spustila pod ledišče, ledenih dni pa bi bilo lahko bistveno več, kot je mogoče sklepati zgolj na podlagi statistike, saj se je najvišja dnevna temperatura v nekaj dneh le za krajši čas komajda dvignila nad ledišče. Podobno kot mesec januar je tudi februar izstopal po majhni količini padavin. Padlo je 41,7 mm padavin, kar je le polovica dolgoletnega povprečja februarskih padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. Od začetka decembra 2010 še ni bilo konkretnejšega sneženja in podobno kot v januarju je bila tudi v februarju snežna odeja tanka, prav tako tal ni pokrivala cel mesec in je skopnela po 8. februarju. Do 20 cm mokrega snega je padlo v noči na 17. februar. V kombinaciji s tankim žledom, ki je nastal 13. in 16. februarja, je bilo poškodovanega tudi nekaj drevja. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 23. februarja, ko je pihal okrepljen vzhodni veter, zaradi zaledenitev merilnika hitrosti vetra pa v nekaj dneh meritve hitrosti vetra niso bile mogoče. Na mesečni ravni je bila daleč najbolj pogosta vzhodna smer vetra, kar sovpada z dejstvom, da so bili naši kraji večji del meseca pod vplivom hladnih zračnih tokov iznad celinske Evrope, Zaplana pa pod vplivom jezera hladnega zraka v bližnji Ljubljanski kotlini.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2011.