Glede na dolgoletno povprečje 1961-1990 je bila meteorološka zima 2010/2011 v osrednji Sloveniji le za nekaj desetink stopinje Celzija toplejša, nadpovprečno pa je bilo tudi trajanje Sončevega obsevanja. Značilno je bilo hitro menjavanje hladnih in toplih obdobij, razen v prvem delu zime pa so se vrstile suhe ohladitve, ki so jih le občasno spremljale manjše snežne padavine. V februarju se je pojavil tudi žled.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila -0,8 °C, povprečna najnižja -3,6 °C in povprečna najvišja 2,4 °C. V vseh treh zimskih mesecih je bila povprečna mesečna temperatura pod lediščem, kar se je nazadnje zgodilo v zimi 2005/2006. Najnižja izmerjena temperatura je bila -15,3 °C (19. december), najvišja temperatura pa 17,0 °C (6. februar). Zabeleženih je bilo 73 hladnih dni, v katerih se je najnižja dnevna temperatura spustila pod ledišče, 36 ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem, ter 9 mrzlih dni z najnižjo dnevno temperaturo vsaj -10 °C. Izstopali sta dve izjemno topli obdobji, ki sta Zaplani prinesli najvišjo doslej izmerjeno januarsko temperaturo 14,3 °C in izenačeno doslej najvišjo izmerjeno februarsko temperaturo 17,0 °C. V letošnji meteorološki zimi je bilo nekoliko več Sonca, vendar so bile noči vsaj v času največjih ohladitev večinoma oblačne in tako ni bilo rekordno nizkih jutranjih temperatur. S tem ostaja na Zaplani po devetih zimskih sezonah absolutno najnižja temperatura -18,5 °C, izmerjena 1. marca 2005. 19. decembra je bila v mrazišču Dolinca izmerjena doslej druga najnižja izmerjena temperatura -27,3 °C. Količina padavin je bila blizu običajne količine za ta letni čas, saj je v celotni meteorološki zimi padlo 339 mm padavin, kar je 95 % povprečne zimske količine padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. December je bil nadpovprečno namočen, zelo suha pa sta bila januar in februar.

Meteorološka zima 2010/2011 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Podatki se nanašajo na meteorološko zimo, v tem primeru na trimesečje december, januar in februar. Sneg se pojavlja tudi izven tega obdobja, tako da snežnih razmer v tem trenutku še ni mogoče dokončno opisati. Obdobju obilnih snežnih padavin v začetku decembra sta sledili dve izjemno močni decembrski otoplitvi, v nadaljevanju zime pa so se izmenjevala topla in hladna obdobja, medtem ko obilnejših snežnih padavin ni bilo. Število dni s snežno odejo na tleh v aktualni zimski sezoni ne bo zanemarljivo, vendar je bila snežna odeja večji del zime precej skromna. Na prisojnih legah je bilo obdobje s snežno odejo bistveno krajše kot drugod, saj se je tanka snežna odeja vedno hitro stalila že v nekaj urah sončnega vremena. Nasprotno je bila v najbolj zatišnih mraziščih vsaj 30 cm debela snežna odeja prisotna ves čas, vse od uvodnega sneženja v novembru. Ob menjavi odjug in kasnejših ohladitev je v takih mraziščih nastala polmetrska poledenela in težko merljiva snežna odeja.

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si