Ob koncu oktobra je vrsto prehladnih dni prekinil dotok toplejšega zraka iz jugozahoda. V dneh pred otoplitvijo so na meteorološki postaji Zaplana jutranje temperature redno padale pod ledišče, podnevi pa je prišla do izraza lega Zaplane v bližini Ljubljanske kotline. To je bilo najbolj očitno 29.oktobra čez dan, ko se je hladen zrak iz smeri hladnega Ljubljanskega barja z vzhodnim vetrom kot nekakšna reka prelival preko Spodnje Zaplane. Ta pojav spremlja konstantna hitrost vzhodnega vetra, ki preko dneva piha s konstantno hitrostjo 3 do 4m/s.  Opoldne je bilo na Zaplani kljub sončnemu vremenu za 5 do 10°C hladneje, kot v nekaterih drugih krajih v bližnji okolici. Tak primer so bile vremenske postaje v Borštu pri Gorenji vasi, v Postojni, Ilirski Bistrici in na Babnem Polju. To so kraji, kjer ni stika s kakšno večjo kotlino, kjer bi se hladnejši zrak zadrževal v pozne dopoldanske ure.

Zaradi napredujoče hladne fronte preko zahodne Evrope se je že v noči na 30.oktober vreme spremenilo. Topel jugozahodni veter je vse bolj napredoval do dolin. Sredi noči je bila temperatura na Zaplani že 0,3°C, zaradi vetra in postopnih pooblačitev pa se je kmalu pričelo ogrevati. V bolj zatišnih legah se je ohladilo pod 0°C, denimo na Petkovcu (-0,5°C), v Logatcu (-2,5°C) in na Vrhniki (-0,9°C). V višjih legah se je vpliv napredujočega toplega zraka opazil še bistveno prej. Tako je bila v Šentjoštu nad Horjulom najnižja nočna temperatura 6,3°C. Čeprav na sami meteorološki postaji Zaplana temperatura ni padla pod ledišče, pa se je to zgodilo že v bližnjih, mrazu bolj izpostavljenih legah, kjer se ponoči ozračje hladi hitreje in kjer je jugozahodni veter zapihal nekoliko prepozno. Pojav slane je bil sicer zabeležen tudi na meteorološki postaji, slana je bila opazna še v zgodnjih jutranjih urah, kljub temperaturi, ki se je takrat že dvignila na 4°C.

Vpliv različnih lastnosti tal na jakost pojavljanja slane.

Slana je dlje časa vztrajala že za manjšimi ovirami, v malo večjem zatišju jugozahodnega vetra.

Zaradi vlažnega jugozahodnika je bilo v jutranjem času nad hribi vse več orografske oblačnosti. Ta ni prekrivala samo okolice Javornika (1240m) nad Črnim Vrhom, temveč tudi Hrušico in Javornike. Zaradi te oblačnosti, ki se je preko dneva razširila vse bolj v notranjost države, se je na Zaplani preko dneva ogrelo le do 11,7°C, v bolj osončenih krajih na vzhodu pa so se temperature dvignile tudi do 18°C. V jutranjem času je snežna meja segala najnižje na območju črnovrških hribov. Vzhodna pobočja so bila zasnežena do okoli 950m nadmorske višine, posamezne krpe snega pa so bile vidne še nižje.

Snežna meja v hribih nad Črnim Vrhom nad Idrijo.

Viri podatkov:

– podatki s samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj ARSO

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

ÄŒeprav se je slana na Spodnji Zaplani prvič pojavila že v sredini oktobra, 10.oktobra se je namreč najnižja jutranja temperatura pri tleh spustila pod ledišče, pa je bila na dva metra viÅ¡ine v meteoroloÅ¡ki hiÅ¡ici prva negativna temperatura v tej jeseni izmerjena 22.oktobra. Ohladilo se je do -2,2°C, na Zaplani – Miznem Dolu je bilo -0,8°C, na Petkovcu -2,3°C, v Logatcu -3,9°C, na Vrhniki -1,4°C, na Babnem Polju je bilo na tamkajÅ¡nji uradni avtomatski meteoroloÅ¡ki postaji -7°C, na agrometeoroloÅ¡ki postaji Zadlog pri ÄŒrnem Vrhu nad Idrijo pa -6,2°C. Zaradi temperaturne inverzije je bilo v viÅ¡jih legah topleje. Tako je bila na zasebni meteoroloÅ¡ki postaji v Å entjoÅ¡tu nad Horjulom najnižja izmerjena temperatura 2,2°C.

Letos je bila prva negativna temperatura na dva metra višine izmerjena nekoliko kasneje, kot v preteklih letih. V povprečju se to zgodi v drugi polovici oktobra, kot je razvidno iz spodnje tabele, pa so bile v letih meteoroloških meritev na Zaplani zabeležene tudi nekatere izjeme. Prve negativne jesenske temperature so se tako pojavile tudi že v septembru, včasih pa šele v novembru.

Prve negativne jesenske temperature na Spodnji Zaplani:

2010: 22.oktober (-2,2°C)

2009: 15.oktober (-3,3°C)

2008: 29.september (-0,1°C)

2007: 20.oktober (-1,3°C)

2006: 18.oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19.oktober

2004: 11.november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

– mreža samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj ARSO

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 4. septembra do 15. oktobra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -4,0 °C izmerjena 12. oktobra. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do 2,7 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 11. oktobra (-3,7 °C), 10. oktobra (-3,5 °C) in 12. oktobra zvečer (-2,8 °C). Prevladovalo je oblačno vreme, še tiste redke jasne noči pa so bile vlažne in meglene. Zaradi megle, ki se je preko noči gostila, so bile v mrazišču najnižje temperature redko izmerjene zjutraj. Najnižje temperature so bile največkrat izmerjene sredi noči, v nekaterih primerih pa tudi že v poznih večernih urah. Najvišja temperatura 22,7°C je bila izmerjena 15. septembra ob jugozahodnem vetru. Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 22,6 °C.

V avgustu in septembru je bilo nekaj zelo nizkih jutranjih temperatur, kljub temu pa se je slana prvič pojavila šele v noči na 10.oktober. Ob 1:30 zjutraj se je temperatura v Logatcu ustavila pri 0,7°C, na Zaplani pa dve uri kasneje pri 0,6°C. Tako majhne temperaturne razlike so bile posledica radiacijske megle, ki se je preko noči počasi debelila in nočno ohlajanje najprej zavrla na Logaškem polju, šele kasneje pa tudi na nekoliko višji Zaplani. Temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici torej ni padla pod ledišče in tako ni bil zabeležen prvi hladen dan v jeseni 2010, je bila pa pri tleh izmerjena temperatura -1,3°C. Pojav prve slane v letošnji jeseni glede na nekajletne statistike ni v ničemer ekstremen. Leta 2008 je bila namreč 29.septembra negativna temperatura izmerjena celo v meteorološki hišici.

Oktobrska jutra po nižinah pogosto spremlja megla, kar je letos še posebej očitno tudi zaradi velike vlažnosti po rekordno namočenem septembru. V zadnjih dneh v nižjih plasteh ozračja prevladujejo vetrovi vzhodnih smeri, ki na območju Zaplane povzročajo ne le meglena jutra, temveč tudi meglene dopoldneve. Jutranja megla se sicer pojavlja po vseh kraških poljih na Notranjskem in v dolinah na Idrijskem, kjer pa se megla hitreje razkroji kot na Zaplani, kjer gre za aktiven dotok hladnega in vlažnega zraka iz smeri precej večje Ljubljanske kotline. 10.oktobra zjutraj je bilo tako na nekaterih kraških poljih Notranjske za 5°C hladneje kot na megleni Zaplani, sredi dneva pa je bilo na Zaplani ravno zaradi megle za skoraj 10°C hladneje.

Popoldanski pogled z Zaplane na plast mrča v Ljubljanski kotlini.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– podatki samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj ARSO

 

September 2010 je bil v osrednji Sloveniji za pol stopinje hladnejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 12,2°C, povprečna najnižja 9,2°C in povprečna najvišja 16,0°C. Najnižja temperatura je bila 3,5°C (21.septembra), najvišja pa 22,6°C (25.septembra). Od pričetka kontinuiranih meteoroloških meritev leta 2006 je bil na Zaplani najhladnejši september 2007 (12,0°C), najtoplejši  pa september 2009 (15,0°C). Letošnji september je še bolj kot po temperaturah izstopal po padavinah. Padlo je namreč kar 411,4mm padavin, kar je skoraj enkrat več od dolgoletnega povprečja septembrskih padavin na Rovtah. To je bil doslej najbolj namočen mesec na meteorološki postaji Zaplana. K temu je prispevalo zlasti deževje v sredini meseca, ko je nad 100mm dežja padlo kar v dveh dneh zapored. Največ dežja v enem dnevu, 113,4mm, je padlo 18.septembra. Omenjena dnevna količina padavin je bila izmerjena 18.septembra ob 8:00 zjutraj in velja za zadnjih 24 ur, vsekakor pa ne gre za izjemno dnevno količino padavin. 18.septembra je sicer v obdobju od polnoči do polnoči naslednjega dne padlo kar 165,2mm dežja, kar je najvišja dnevna količina padavin na meteorološki postaji Zaplana. September 2010 je bil zelo namočen mesec in je bil glede tega pravo nasprotje izjemno suhim septembrom v minulih nekaj letih, v katerih je pogosto padlo celo manj kot 100mm dežja. Še več padavin v enem mesecu, blizu 600mm, je glede na bližnjo meteorološko postajo Rovte padlo oktobra 1992. Najmočnejši sunek vetra s hitrostjo 33km/h, zaradi določenih omejitev pri merilcu hitrosti vetra je bila hitrost vetra zagotovo še večja, je zapihal v noči na 18.september. Ker je okrepljen veter pihal dlje časa, hkrati pa je tudi močno deževalo, je bila na hudi preizkušnji marsikatera streha.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani septembra 2010.