Po močnem deževju, ki je povzročil precej preglavic v večjem delu Slovenije, se je vreme za nekaj dni ustalilo. Marsikje so poplavne vode odtekle, razen na Ljubljanskem barju in na območjih z izrazito kraško retinenco, zaradi katere so se poplavne vode pojavile kasneje in kjer bodo tudi kasneje odtekle. Ob veliki namočenosti tal so bile noči v dolinah in kotlinah meglene. V noči na 20.9. je bila Zaplana pod vplivom megle v bližnji Ljubljanski kotlini, zaradi katere noč ni bila pretirano hladna. Ohladilo se je na 6,8°C in bilo je bistveno topleje kot v krajih z jasno nočjo v južnem in jugozahodnem delu Slovenije, kjer se je v izpostavljenih legah pojavila celo slana. V noči na 21.9. je sprememba smeri prizemnih vetrov iz vzhodne na severno smer na Zaplani povzročila precej drugačen potek temperature. V namočeni in megleni Ljubljanski kotlini so bile nočne temperature relativno visoke, v Ljubljani se je ohladilo na 8,3°C, medtem ko je bila na Zaplani noč jasna in je le proti jutru nastala tanka plast radiacijske megle. Posledično je bilo na Zaplani precej hladneje, saj je bila jutranja minimalna temperatura samo 3,5°C. Gre za eno od največjih doslej zabeleženih jutranjih temperaturnih razlik med Zaplano in Ljubljano. Tolikšna razlika je posledica meglene in dobesedno poplavljene Ljubljanske kotline. Tudi na območju Logatca je bila zaradi debelejše plasti megle jutranja temperatura za pol stopinje višja od nekoliko dvignjene Zaplane, pa čeprav je običajno ravno obratno.

Viri podatkov:

– Ogimet

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Naši kraji so bili dolgo časa pod vplivom frontalnega vala in v višinah so prevladovali vlažni jugozahodni vetrovi. Dotok toplega in vlažnega zraka iznad Sredozemlja je povzročil na alpsko-dinarski gorski pregradi intenzivno izločanje padavin. Višinski jugozahodni veter je nato padavine odnašal proti severovzhodu nad dobršen del Slovenije. Obilne padavine so bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zračna masa z jugozahodnim vetrom narivala na klin hladnejšega zraka pri tleh, ki se je nad Slovenijo razširil v petek 17.septembra. Deževje je bilo zelo obsežno, zajelo je dobršen del Slovenije in je kot tako še najbolj podobno deževju septembra 1926, ki pa ga po količini in intenziteti padavin večinoma ni preseglo. Obilnejše deževje od letošnjega je bilo vsaj na območju osrednje Slovenije tudi septembra 1933. September je tisti mesec, ko so pogosto izpolnjeni vsi pogoji za močnejša deževja. Morje je toplo, v ozračju je še veliko vlage, v primerjavi s poletnimi meseci pa so nad Evropo že bolj izraženi zahodni zračni tokovi.

Na Zaplani je pričelo deževati 16.septembra popoldne, deževalo je ves naslednji dan, padavine pa so se okrepile zlasti po prehodu prizemne vremenske fronte 17.septembra zvečer. Najmočneje je dežavalo v prvi polovici noči na 18.september. Nalivi niso bili ekstremno močni, so bili pa zato dolgotrajni. Po prehodu prizemne hladne fronte je na Zaplani zapihal močan severovzhodni veter s hitrostjo 33km/h. Merilnik vetra na avtomatski vremenski postaji Zaplana beleži hitrost vetra le vsakih 12 sekund, tako da so bili sunki vetra zagotovo precej močnejši in so morda dosegali celo hitrosti okoli 50km/h. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi ob močnem vetru, ki je pihal tri ure, še močno deževalo. To je bila prava preizkušnja za strešne kritine na območju Zaplane. V okolici se močan vzhodni veter namreč ni pojavil, kar je razvidno iz podatkov zasebnih meteoroloških postaj na Vrhniki, Petkovcu in v Logatcu. Deževati je prenehalo v nedeljo 19.septembra dopoldne.

Na meteorološki postaji Zaplana je v celotnem deževju padlo 238,8mm dežja. Toliko padavin v enem poslabšanju vremena na omenjeni meteorološki postaji od leta 2006 naprej še ni bilo izmerjeno. Podrobnejši pregled podatkov razkrije, da je bil na območju Zaplane to tudi edini rekord, dosežen v minulem deževju. Padavine so po intenzivnosti daleč zaostajale za tistimi 2.julija 2007, v enem dnevu pa je padlo tudi že več padavin. Tako je bilo 3.julija 2007 ob 8:00 uri zjutraj (dogovorjen klimatološki termin za meritve padavin) za zadnjih 24 ur na Zaplani izmerjeno 148,8mm, 30.marca 2009 pa 135,8mm dežja. V tokratnem deževju je 113,4mm dežja padlo 18.septembra. Vendar je to zgolj statistika, povsem drugačne podatke dobimo, če upoštevamo druge časovne termine, denimo termin od polnoči prvega, do polnoči drugega dne. Na podlagi takega izračuna je 18.septembra padlo 165,2mm dežja in toliko padavin v enem dnevu na Zaplani po letu 2006 še ni bilo izmerjeno. Izmerjena količina padavin je vredna velikega zaupanja, saj je bilo ob tolikšni količini vode s pomočjo klasične posode in menzure izmerjeno le za 0,3mm manj padavin, kot jih je zabeležila samodejna vremenska postaja.

Kumulativa padavin v treh najmočnejših deževjih na Zaplani. Izbrani primeri se navezujejo na deževja v obdobju od 2. do 5.julija 2007, 29. do 1.aprila 2009 in 16. do 19.septembra 2010.

Skupna količina dežja je bila v marsikaterem slovenskem kraju, pa čeprav v osrednji Sloveniji, kjer ni bilo predvideno toliko dežja, večja od tiste na Zaplani. Nekoliko nižja kumulativa padavin na Zaplani je predvsem posledica padavin  17.septembra zvečer, ko je na območju Žirov in Polhograjskega hribovja močno deževalo, na Zaplani pa je bilo padavin precej manj. Omenjenega dne je bilo popoldne na Zaplani izmerjeno dobrih 20mm dežja, medtem ko ga je v Šentjoštu nad Horjulom, le nekaj kilometrov severneje, padlo preko 100mm. Omenjenega dne je bilo najmanj dežja v Logatcu,  količina padavin pa je močno naraščala proti severozahodu. Velike razlike so bile že med Spodnjo in Zgornjo Zaplano  na območju Miznega Dola. Naslednji dan se je situacija obrnila in najbolj namočen je bil Logatec. Sledila je Zaplana, količina padavin pa je proti severu upadala, vendar še zdaleč ni bilo takih razlik v izmerjenih padavinah, kot dan pred tem.

Na območju meteorološke postaje Zaplana deževje ni povzročilo nikakršne škode, kar gre pripisati hitremu ponikanju padavinske vode v kraško podzemlje. Drugače je bilo v Logatcu in ob vodotoku Rovtarica, kjer je prišlo do poplav, ter pri žagi Zavčan pri Rovtah, kjer se je zaradi omejenega območja nekraških kamnin sprožil zemeljski plaz. V Ponikvah ob Rovtarici se je v globino udrl del stanovanjske hiše, za katero se je že pred tem vedelo, da stoji nad kraškim breznom. Na Verdu je bil na tamkajšnji hidrološki postaji zabeležen doslej najvišji vodostaj Ljubljanice, saj je voda poplavila tablo z označenim doslej najvišjim vodostajem, zabeleženim v 70. letih prejšnjega stoletja. Največ dežja je padlo v Črnovrških hribih, ki so sicer znani po obilnih padavinah. Na meteorološki postaji Zadlog nad Idrijo je bil dosežen celo nov slovenski rekord v padavinah. Tamkajšnja samodejna meteorološka postaja sicer ni del državne meteorološke službe, saj deluje v okviru agrometeorološke mreže slovenske Fitosanitarne uprave. Tam je v celotnem poslabšanju vremena padlo neverjetnih 647,6mm, v enem dnevu pa je bilo zabeleženo skoraj 400mm dežja. Tako veliko količino padavin potrjujejo slike vremenskega radarja na Lisci, uradna meteorološka postaja Otlica na robu Trnovskega gozda in zasebna meteorološka postaja v Črnem Vrhu nad Idrijo. Na omenjenih dveh postajah je v celotnem poslabšanju padlo 539mm oz. več kot 450mm dežja.

 Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum SLOMETEO

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

– ARSO poročila o izrednih vremenskih dogodkih

V Sloveniji se meteorološko poletje 2010 temperaturno gledano ni bistveno razlikovalo od tistih v zadnjem desetletju, vendar je bilo za dobro stopinjo toplejše od poletij pred letom 1990. Povprečna poletna temperatura je na Zaplani znašala 17,9°C, povprečna maksimalna 23,9°C, povprečna minimalna pa 12,9°C. Po letu 2006 so bile temperaturne razlike med poletji majhne, med posameznimi meseci pa seveda precej večje. Najhladnejše poletje 2006 je bilo tako za 0,3°C hladnejše, najtoplejše poletje 2009 pa za 0,1°C toplejše od letošnjega poletja. Najhladnejši mesec v minulem poletju je bil  junij, najtoplejši pa julij. Slednji je bil tudi med najtoplejšimi meseci v Sloveniji nasploh. Najnižja poletna temperatura je bila izmerjena 31.avgusta (3,3°C), najvišja pa 15.julija (34,0°C). Ravno na prvi in zadnji dan meteorološkega poletja sta bili izmerjeni druga in tretja najnižja izmerjena poletna temperatura na Zaplani. Kljub temu je poletje v mrazišču Dolinca zaradi preveč vlažnih noči minilo skoraj brez negativnih temperatur, saj se je na višini 2 m od tal temperatura najnižje, do -0,2 °C, spustila le 30. avgusta zvečer. Temperatura je na Zaplani presegla 25°C v štiridesetih dneh, 30°C pa v desetih dneh. Za primerjavo lahko omenimo, da v poletju 2008 na Zaplani vročih dni sploh ni bilo in da je bilo tako tudi v mnogih poletjih v preteklosti. Skupaj je padlo 382,1mm padavin, kar je 88% dolgoletne povprečne količine poletnih padavin na Rovtah. Količina padavin je sicer podpovprečna, vendar so bile padavine razporejene dokaj enakomerno in noben mesec ni bil pretirano suh. Neviht je bilo na območju Zaplane malo, številni nalivi niso bili ekstremno močni, močnejši veter pa se je pojavil le ob nevihti 6.julija. Omembe vredna je tudi pobočna megla 14.avgusta, ki se je zadržala rekordno dolgo v zgodnje popoldanski čas.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 21. julija do 3. septembra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -1,0°C izmerjena 2. septembra. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do 4,4 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 31. avgusta (-0,2°C), 3. septembra (1,4 °C) in 26. julija (1,8 °C). Minulo meteorološko poletje je dober pokazatelj kompleksnosti temperaturnih razmer v mraziščih. V mrazišču Dolinca je bila skoraj vsako poletje zabeležena kakšna noč z minimalno temperaturo pod lediščem. Čeprav sta bili v poletju 2010 na zgornji meteorološki postaji Zaplana zabeleženi dve ekstremno nizki poletni temperaturi (druga in tretja najnižja doslej izmerjena poletna temperatura), pa je v mrazišču vsaj na 2 m višine temperatura le enkrat komajda padla pod ledišče. Vzrok sta bili megla in visoka vlažnost zraka, ki sta vsaj v nočeh, ki so bile potencialno ugodne za nizke temperature, zavirali ohlajanje v mrazišču. Tako je bila temperatura v mrazišču 31. avgusta ob 22.00 uri zvečer že 0,5 °C, malo po polnoči je padla na -0,2 °C, nato pa se je zaradi megle in prehodne oblačnosti hitro dvignila na temperaturo okolice. Najvišja temperatura 31,4 °C je bila izmerjena 23. julija ob jugozahodnem vetru. Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 32,9 °C. Zgornja meteorološka postaja je zaradi drevja postavljena v zatišju jugozahodnega vetra in kjer se ozračje lokalno nekoliko bolj segreje, kot v bližnjem, zgolj s travo poraslem in zato bolj prevetrenem mrazišču. K temperaturni razliki prav gotovo nekaj prispeva tudi običajna oz. sistematična merilna napaka termometrov.

Megla v mrazišču Dvojček 26. avgusta zvečer.

Avgust 2010 je bil v osrednji Sloveniji za dobro stopinjo toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990, v primerjavi z zadnjim desetletjem pa je bil temperaturno povprečen mesec. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 17,1°C, povprečna najnižja 13,0°C in povprečna najvišja 22,8°C. Najnižja temperatura je bila 3,3°C (31.avgusta), najvišja pa 29,5°C (2.avgusta). Zabeleženih je bilo deset toplih dni s temperaturo nad 25°C. Vročih dni s temperaturo nad 30°C ni bilo in po letu 2006 naprej so bili vroči dnevi zabeleženi le v avgustu 2009, ki je bil tudi precej toplejši mesec od letošnjega avgusta. V zadnji dekadi meseca se je že zvrstilo nekaj meglenih noči z visokimi minimalnimi temperaturami okoli 17°C, že čez nekaj dni pa so bile zabeležene rekordno nizke avgustovske temperature. Zadnji dan v mesecu je bila namreč izmerjena jutranja temperatura 3,3°C, kar je najnižja avgustovska temperatura po letu 2002. Rekord posebne vrste je bil zabeležen tudi 14.avgusta, ko je megla za mesec avgust trajala rekordno dolgo v zgodnjepopoldanski čas. Padlo je 133,8mm padavin, kar je enako dolgoletnemu povprečju avgustovskih padavin na Rovtah. Bilo je več kratkotrajnih nalivov, ki pa večinoma niso prinesli večje količine dežja. Izjema so bili samo nalivi 13.avgusta, ko je padlo 51mm dežja in kar je bila največja izmerjena dnevna količina padavin v mesecu. Posebno vetrovnih dni in močnejših sunkov vetra ni bilo, zelo izražena pa je bila vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2010.