VeÄji del prve polovice letoÅ¡nje meteoroloÅ¡ke zime je zaznamovalo oblaÄno in megleno vreme, ob katerem bi lahko vremenske postaje v mraziÅ¡Äih Zaplane brez veÄje izgube podatkov tudi ugasnili. Temperatura zraka v mraziÅ¡Äih je bila namreÄ zelo podobna temperaturi v njihovi neposredni okolici. MraziÅ¡Äa so postala aktualna Å¡ele proti sredini januarja, ko se je razjasnilo in je tla prekril sneg.
Takrat je bila v mraziÅ¡Äu Dolinca izmerjena najnižja temperatura v merilnem obdobju, saj je bilo 12. januarja -20,6 °C. Na 21 m viÅ¡ji vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne -11,0 °C. To je bila v mraziÅ¡Äih Zaplane prva izmerjena vrednost pod -20 °C po 26. januarju 2019. V mraziÅ¡Äu se je moÄno ohladilo Å¡e 13. januarja zveÄer (-15,5 °C) in 15. januarja zjutraj (-19,4 °C). Snežna odeja je bila dovolj debela le v prvi mrzli noÄi 12. januarja, v nadaljevanju mrzlega obdobja je sneg na prisojnih poboÄjih že deloma skopnel in noÄno ohlajanje v mraziÅ¡Äih Zaplane ni bilo tako izrazito, kot je to obiÄajno za vremensko situacijo z jasnimi noÄmi in zasneženimi tlemi. Razlika v temperaturi med mraziÅ¡Äem in zgornjo vremensko postajo Zaplana je znaÅ¡ala slabih 10 °C, obiÄajno je razlika za dobre 3 °C veÄja. Predvidoma je na slabÅ¡e ohlajanje vplivalo tudi skromno zasneženo LogaÅ¡ko polje, po katerem se ravnajo tudi noÄne temperature na Spodnji Zaplani.
Sosednje mraziÅ¡Äe DvojÄek je ob prisotnosti snežne odeje pogosto bolj mrzlo od Dolince, vendar je bila v tem mraziÅ¡Äu tokrat viÅ¡ja temperatura. Ne le zaradi noÄnega vetra, temveÄ predvidoma tudi zaradi skromne snežne odeje. Tanka in dobro predelana snežna odeja je nudila izjemne pogoje za zimske Å¡portne aktivnosti na prostem, kakrÅ¡nim nismo bili priÄa že veÄ let. Sneg kot naravna izolacija pred toplimi tlemi je bila tako v DvojÄku dodatno “predrta” zaradi Å¡tevilnih sankaÄev.
Potek temperature zraka v noÄi na 12. januar 2021.
V drugi polovici letoÅ¡nje meteoroloÅ¡ke jeseni so bile vrednosti temperature zraka v mraziÅ¡Äih Zaplane precej nižje kot v prvi polovici. ÄŒe se je v prvi polovici pa vse do prvih dni novembra kljub pogostim jasnim noÄem komaj kdaj ohladilo pod niÄlo, je bilo v nadaljevanju brez prisotnosti snežne odeje izmerjeno tudi pod -10 °C.
V mraziÅ¡Äu Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 22. novembra zjutraj, -10,9 °C. Na 21 m viÅ¡ji vremenski postaji Zaplana je bilo v omenjenem jutru -5,4 °C. V mraziÅ¡Äu se je moÄno ohladilo Å¡e v noÄi na 25. in 26. november (-10,5 °C in -9,4 °C). Izmerjene vrednosti so daleÄ od izjemnih, saj sta tako oktobrski kot novembrski ekstrem pri okoli -20 °C (izmerjena sicer ob prisotnosti snežne odeje). Maksimalna temperatura 17,8 °C je bila, tako v Dolinci kot na vremenski postaji Zaplana ob jugozahodniku izmerjena 31. oktobra. Pred zaÄetkom meteoroloÅ¡ke zime so bile ponovno vzpostavljene meritve temperature v Dolinci bližnjem mraziÅ¡Äu DvojÄek.
V prvi polovici letoÅ¡nje meteoroloÅ¡ke jeseni so bile negativne vrednosti temperature zraka v mraziÅ¡Äih redke. Sprva so bile v suhi, a bolj topli zraÄni masi izmerjene vrednosti okrog 2 °C, kar je za ta Äas v primerjavi z minulimi leti povsem obiÄajno. Kasneje, ko je bilo v sploÅ¡nem precej hladneje, pa se je zaradi velike namoÄenosti tal in vlažnega zraka najveÄkrat ohladilo le do 0 °C.
V mraziÅ¡Äu Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena v noÄi na 13. oktober, -1,6 °C. Na 21 m viÅ¡ji vremenski postaji Zaplana je bilo v omenjeni noÄi 0,9 °C. Temperaturne razlike med mraziÅ¡Äem in okolico so bile zaradi megle pogosto majhne. V Dolinci se je v merilnem obdobju v bližino lediÅ¡Äa ohladilo kar Å¡estkrat. Prvi hladen dan je bil zabeležen 27. septembra. Maksimalna temperatura 28,1 °C je bila ob jugozahodnem vetru izmerjena 5. septembra, tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 28,3 °C.
Druga polovica letoÅ¡njega meteoroloÅ¡kega poletja je prinesla toplejÅ¡e noÄi od prve. Ker ni zmrzovalo niti v hladnejÅ¡i prvi polovici je v mraziÅ¡Äih Zaplane minilo že Äetrto zaporedno poletje brez izmerjene negativne temperature zraka. Za primerjavo je bilo v obdobju med letoma 2004 in 2016 le eno poletje, ko v mraziÅ¡Äu Dolinca vsaj enkrat ne bi zmrzovalo.
V Dolinci je bila najnižja temperatura zraka v merilnem obdobju izmerjena v noÄi na 19. julij, 2,7 °C. Nad mraziÅ¡Äem, na 21 m viÅ¡ji vremenski postaji Zaplana je bilo v omenjeni noÄi 8,5 °C. V Dolinci se je v merilnem obdobju pod 5 °C ohladilo samo dvakrat, za primerjavo se je v prvi polovici poletja temperatura pod to vrednost spustila v 16 noÄeh. V primeru nekoliko hladnejÅ¡ega vremena sta noÄno ohlajanje v mraziÅ¡Äu zavrli visoka vlažnost zraka in megla. Maksimalna temperatura 31,7 °C je bila ob vzhodnemu vetru izmerjena 31. julija.
V prvi polovici letoÅ¡njega meteoroloÅ¡kega poletja so bile v mraziÅ¡Äih Zaplane izmerjene nizke vrednosti temperature zraka. LediÅ¡Äa sicer niso dosegle, so se mu pa precej približale.
V mraziÅ¡Äu Dolinca je bila najnižja temperatura zraka v merilnem obdobju izmerjena v noÄi na 14. julij, 0,7 °C. Nad mraziÅ¡Äem, na 21 m viÅ¡ji vremenski postaji Zaplana je bilo za primerjavo v omenjeni noÄi 9,4 °C. V Dolinci se je v merilnem obdobju pod 5 °C ohladilo v 16 noÄeh, najhladnejÅ¡e pa je bilo obdobje med 13. in 15. julijem, ko se je trikrat ohladilo do okrog 1 °C. Negativno temperaturo bi lahko z gotovostjo priÄakovali ob nekoliko hladnejÅ¡i zraÄni masi ali pa ob veÄji suÅ¡nosti. Ravno poveÄana namoÄenost, ki spremlja vsako izrazitejÅ¡o ohladitev je glavni vzrok, da v mraziÅ¡Äu že nekaj poletij zapored ni bila izmerjena temperatura pod 0 °C. Maksimalna temperatura ni presegla 30 °C, najviÅ¡je se je povzpela 1. julija ob jugozahodnem vetru in sicer do 29,2 °C.
Tudi v drugi polovici letoÅ¡nje meteoroloÅ¡ke pomladi so bile v mraziÅ¡Äih Zaplane izmerjene zanimive temperaturne vrednosti. Negativne temperature so se pojavljale skozi celotno obdobje, redno je zmrzovalo celo v zadnjih majskih dneh.
V mraziÅ¡Äu Dolinca na nadmorski viÅ¡ini vsega 545 m je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena v noÄi na 16. april, -6,8 °C. Nad mraziÅ¡Äem, na 21 m viÅ¡ji vremenski postaji Zaplana je bilo v omenjeni noÄi -0,9 °C. V Dolinci se je v merilnem obdobju Å¡estnajstkrat ohladilo pod 0 °C, samo v mesecu maju sedemkrat. V obdobju med 27. in 31. majem se je temperatura kar Å¡tirikrat spustila pod lediÅ¡Äe, najmanj je bilo -2,2 °C 31. maja. Temperatura se je najviÅ¡je povzpela ob zahodnem vetru 19. aprila in sicer do 23,3 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo 23,9 °C. V sosednjem mraziÅ¡Äu DvojÄek je bilo priÄakovano manj mraza kot v Dolinci, Äeprav je bila 31. maja razlika zelo majhna, saj se je na tej lokaciji temperatura spustila na -1,9 °C. Majhen zaostanek za sosednjo (nekoÅ¡eno) Dolinco je verjetno delno posledica tudi dejstva, da mraziÅ¡Äe DvojÄek do izteka merilnega obdobja Å¡e ni bilo pokoÅ¡eno.
Na pragu poletja je v mraziÅ¡Äu Dolinca pozebel krompir na tamkajÅ¡nji njivi.
Prvo polovico letoÅ¡nje meteoroloÅ¡ke pomladi so zaznamovale ustaljene vremenske razmere, vendar so ravno te poskrbele za pogosto zanimivo vremensko dogajanje v mraziÅ¡Äih. Vsaj na podroÄju temperature zraka, kajti jasne in mirne noÄi z zelo suhim zrakom so prinesle jutranji mraz in velike temperaturne razlike med dnevom in noÄjo.
V mraziÅ¡Äu Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena v noÄi na 2. april, -12,7 °C, kar je za to mikrolokacijo pomenilo nov aprilski temperaturni rekord. Nad mraziÅ¡Äem, na vremenski postaji Zaplana, je bilo v omenjeni noÄi izmerjeno -5,9 °C. V Dolinci se je v merilnem obdobju Å¡tirikrat ohladilo vsaj do -10 °C. Temperatura se je najviÅ¡je povzpela 10. ter 11. aprila in sicer do 23,2 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo najveÄ 22,6 °C.
Zlasti v aprilu se je suÅ¡nost zelo stopnjevala. Tla so bila vse bolj suha, relativna vlaga v zraku se je redno spuÅ¡Äala pod 20 % in to so bili pogoji, ki so omogoÄali izjemne noÄne ohladitve. 7. aprila se je v mraziÅ¡Äu ogrelo do 19,2 °C, nato je sledila noÄna radiacijska ohladitev za 30 °C, kajti zjutraj je bilo izmerjeno kar -10,8 °C. Ogrevanje med jutrom in popoldnevom je bilo seveda Å¡e nekoliko veÄje. Med vremensko postajo v mraziÅ¡Äu in postajo Zaplana je 150 m horizontalne razdalje in 21 m viÅ¡inske razlike, med njima je bilo v veÄernem Äasu celo 16 °C razlike v trenutni temperaturi zraka. V obeh primerih, tako pri najveÄji noÄni ohladitvi kot tudi pri trenutni temperaturni razliki so bili v preteklosti zabeleženi Å¡e nekoliko bolj izjemni primeri.
V sosednjem mraziÅ¡Äu DvojÄek je bilo manj mraza in razlike med dnevom in noÄjo so bile manjÅ¡e. VeÄje razlike v Dolinci so posledica mikrolokacije merilne postaje v zatiÅ¡ju in v bližini obsežnega prisojnega poboÄja, kjer se v primeru vzhodnih vetrov zrak pregreva bolj kot v odprti okolici.
Milo zimsko vreme brez snežne odeje se je v drugi polovici meteoroloÅ¡ke zime Å¡e stopnjevalo. ÄŒe je v prvi polovici zime ustaljeno in suho vreme v mraziÅ¡Äih povzroÄilo vsaj pogosto temperaturno inverzijo, pa druga, vremensko bolj dinamiÄna polovica zaradi vetra in oblakov pogosto ni omogoÄala niti noÄnega ohlajanja. Kljub temu se je temperatura zraka v najbolj mrzlih noÄeh Å¡e vedno spuÅ¡Äala pod -10 °C.
V mraziÅ¡Äu Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena v noÄi na 24. januar, -13,1 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m viÅ¡je nad mraziÅ¡Äem je bilo v omenjeni noÄi izmerjeno -7,5 °C. Razlika v temperaturi med mraziÅ¡Äem in dvignjeno okolico je bila torej relativno majhna, a je ob odsotnosti snega priÄakovana. V Dolinci se je v merilnem obdobju osemkrat ohladilo do -10 °C ali nižje. Temperatura se je najviÅ¡je povzpela 14. februarja in sicer do 12,5 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob vzhodniku 11,3 °C. Sosednje mraziÅ¡Äe DvojÄek je bilo v Äasu noÄnih minimumov v vseh primerih toplejÅ¡e od Dolince, dolgoletne meritve in primerjave pa kažejo, da je tako zaradi odsotnosti snežne odeje. Ob prisotnosti le-te je mraziÅ¡Äe DvojÄek pogosto najhladnejÅ¡e mraziÅ¡Äe.
Kot razkriva pregled pridobljenih podatkov o temperaturi zraka iz mraziÅ¡Ä na Zaplani je veÄji del prve polovice meteoroloÅ¡ke zime minil v znamenju anticiklonalnega vremena. ÄŒe je bila prva polovica zime v hribih izredno mila zaradi prisotne temperaturne inverzije, pa je bila temperatura v nižjih predelih, posebno v mraziÅ¡Äih, precej bolj podobna obiÄajnim vrednostim za ta Äas. Pogosto je bilo -10 °C, najbolj mrzlo je bilo ob kratkotrajni snežni odeji v sredini decembra.
V mraziÅ¡Äu Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena v noÄi na 15. december, ko se je v viÅ¡jih legah že poznal vpliv toplega jugozahodnega vetra. V Dolinci je bilo -16,0 °C, na vrhu Ulovke pa je bila za primerjavo najnižja temperatura ponoÄi nekoliko nad lediÅ¡Äem. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m viÅ¡je nad mraziÅ¡Äem je bilo v omenjeni noÄi izmerjeno -3,5 °C. V Dolinci se je v merilnem obdobju dvajsetkrat ohladilo pod -10 °C, kar je pet dni manj kot v primerjalnem obdobju lani. V mraziÅ¡Äu se je temperatura najviÅ¡je povzpela 17. decembra in sicer do 13,6 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob okrepljenem zahodniku 13,5 °C. Zaradi nizkega stanja zimskega Sonca je bilo v senÄnem mraziÅ¡Äu podnevi pogosto hladneje kot v viÅ¡ji okolici in na osojnih poboÄjih je slana vztrajala veÄ dni.
Sosednje mraziÅ¡Äe DvojÄek je bilo v Äasu snega hladnejÅ¡e od Dolince, Äeprav je bilo na tej lokaciji 15. decembra zaradi vpliva omenjenega jugozahodnika prav tako izmerjeno -16,0 °C.
Druga polovica letoÅ¡nje meteoroloÅ¡ke jeseni je bila siva in mokra in kot taka manj prikladna za nizke temperature v mraziÅ¡Äih. Nizke noÄne temperature so bile zaradi oblaÄnih noÄi redke. Velike temperaturne razlike med dnevom in noÄjo so pokazatelj stabilnega vremena z veliko jasnine, takÅ¡ne vremenske razmere so bile tokrat omejene zgolj na krajÅ¡e obdobje v drugi polovici oktobra. Po 28. oktobru se je vremenska situacija drastiÄno spremenila.
Kljub stabilnemu oktobrskemu vremenu je bila v mraziÅ¡Äu Dolinca najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 11. novembra, ko se je v kratkem obdobju jasnega neba ohladilo na -3,9 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m viÅ¡je nad mraziÅ¡Äem je bilo v omenjeni noÄi izmerjeno 0,4 °C. Izmerjene temperaturne vrednosti so bile za ta del leta neobiÄajno visoke, podobne ali celo viÅ¡je so bile od vrednosti, izmerjenih v septembru in v prvi polovici oktobra. V mraziÅ¡Äu se je temperatura najviÅ¡je povzpela 22. oktobra in sicer do 24,1 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob zahodnemu vetru 24,6 °C.