V letošnji meteorološki pomladi vladajo na Zaplani tipične snežne razmere. Na kratko bi jih lahko opisali kot spomladansko-zimski kontrasti, saj je v splošnem sneg že skopnel, na prisojnih pobočjih so iz zemlje pokukali prvi znanilci pomladi, medtem ko je v osojnih legah, še posebno pa v mraziščih, snega še vedno veliko. Take razmere se pojavljajo po zimah, kakršna je bila letošnja, torej z dovolj snežnih padavin. V milih zimah pade malo snežnih padavin in tako se tudi v mraziščih ne more nabrati toliko snega, da bi se lahko zadrževal še v pozni pomladi.

19.marec je bil zadnji dan, ko se je lahko na Zaplani še govorilo o strnjeni snežni odeji. 20.marca je bila v okolici meteorološke postaje Zaplana že manj kot polovica površine pokrita s snegom. Čeprav je bilo na merilnem mestu še 10cm snega, je šlo le za snežne krpe. Na Logaškem polju je sneg skopnel že kakšen dan ali dva pred tem. Mrazišče Dolinca je kazalo klasično pomladno podobo. Prisoje so bile kopne že več dni, na osojah pa je vztrajala še relativno debela snežna odeja.

Mrazišče Dolinca je zaradi svojih karakteristik znano po nizkih jutranjih temperaturah, snežne razmere pa so boljše v nekaterih globjih in senčnih mraziščih. Eno takih je sosednje mrazišče pod čebelnjakom. 21.marca zjutraj je bilo v tem mrazišču še 62cm snega.

Kljub nizki nadmorski višini 489m po snežnih razmerah še bolj izstopa mrazišče Globoka dolina v bližini Jezerca, kjer od 21.marca tudi potekajo meritve temperatur. Tega dne je bilo v tem globokem in z gozdom poraščenem mrazišču 60-75cm snega.

Tudi na uravnanih in odprtih legah izven mrazišča je bilo snega glede na bližnjo okolico Å¡e veliko. Glede na viÅ¡ino snega je tako ponekod vladala prava zima…

…medtem ko so se črni telohi in spomladanski žafrani večinoma že lahko mirno spogledovali z umikajočo se snežno odejo.

Snežna odeja, ki se je na Zaplani zadrževala vse od 2.januarja, je torej povečini skopnela. Prave zime je nepreklicno konec, kar pa ne pomeni, da v aprilu ne more pasti še veliko mokrega snega, ki bi se v primeru nočnega zmrzovanja zadržal nekaj dni. Nenazadnje je pomenljiv podatek, da se je v obdobju 2002-2006 aprilski sneg na Zaplani pojavil čisto vsako leto in da so bila pravzaprav zadnja tri leta brez aprilskega snega posebnost glede na dolgoletne statistike.

Ob koncu februarja 2010 je prišlo do tako imenovane pomladne odjuge. Gre za kombinacijo deževne odjuge (taljenje snežne odeje zaradi dežja), dnevne odjuge (taljenje zaradi dnevnih temperatur nad 0°C) in prisotnosti vlažne in tople zračne mase (taljenje zaradi odsotnosti nočnega zmrzovanja). Kljub izraziti odjugi pa se je na Zaplani snežna odeja talila zelo počasi. 19.februarja je padlo na obstoječo snežno odejo kar 80mm dežja, naslednji dan je snežilo in snežna odeja se je odebelila na okoli 55cm. V nadaljevanju so temperature le redko padle pod 0°C. V dveh dneh je deževalo, pogosto je pihal zmeren jugozahodni veter in temperatura je dvakrat presegla 10°C. Do 28.februarja se je snežna odeja sesedla in stalila zgolj za 25cm, zasnežena pa so bila celo obsežna prisojna pobočja med Spodnjo in Zgornjo Zaplano. 3.marca je bilo še slabih 20cm snega. Zakaj se je snežna odeja kljub tako močni odjugi talila počasneje od pričakovanj?

Sneg se najhitreje tali ob visokih temperaturah in vetru, ki piha v dneh z visoko vlažnostjo zraka. Ob določenih pogojih, kakršni so bili tudi ob koncu februarja 2010, pa se snežna odeja tali precej počasneje. Za taljenje je pomembna vrsta snega. Sneg, ki na tleh leži dlje časa, se ves čas preobraža. Struktura snega postane zrnasta, sneg se poseda in prepušča do tal vedno več deževnice. Ob dežnih padavinah se snežni odeji poveča gostota, ob morebitnem kasnejšem zmrzovanju pa postane snežna odeja zelo odporna na taljenje, saj je za taljenje ledu potrebno zelo veliko toplotne energije. Do kasnejšega zmrzovanja snežne odeje pride pogosto zaradi dnevnega taljenja in občasnega nočnega zmrzovanja. Za opisano februarsko odjugo je bilo tudi značilno, da je bila v dneh z visokimi temperaturami zelo nizka vlažnost zraka. Ob nizki vlažnosti zraka površina snežne odeje izpareva v vodno paro, pri tej fazni spremembi vode se iz okolice porablja toplota in tik pri snežni odeji se ohranja precej hladnejša plast zraka, ki ohranja sneg suh in preprečuje močnejše taljenje. Tako je v dneh s temperaturami nad 10°C snežna odeja upadla zgolj za centimeter ali dva.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 24. januarja do 28. februarja, je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 2. februarja z -22,7 °C. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -13,3 °C. 21. februarja je bila minimalna jutranja temperatura v mrazišču za 13,5 °C nižja od tiste na zgornji meteorološki postaji Zaplana. Tako kot decembra in januarja tudi v februarju ni bilo pravih zimskih noči, ko bi lahko temperatura padala preko celotne noči. Najnižje dnevne temperature so bile  pogosto zabeležene v večernem času, ali pa se je močno ohlajalo šele v poznih jutranjih urah. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 28. januarja sredi noči (-22,5 °C), 29. januarja (-20,6 °C), 27. januarja zvečer (-18,6 °C) in 2. februarja zvečer (-18,5 °C). Najvišja temperatura 11,9° C je bila izmerjena 25. februarja ob jugozahodnem vetru.

Ob odjugi na začetku februarja se je višina snežne odeje na Zaplani skorajda prepolovila, toda v soboto 6.februarja je spet snežilo in zimska idila se je vrnila. Omenjenega dne je v Ljubljanski kotlini v glavnem deževalo, na višji Zaplani pa snežilo. Zvečer je bilo na standardni lokaciji za meritve snežne odeje izmerjeno 46cm, na bližnjem Petkovcu pa 43cm snega. Na Ulovki je bilo istega dne popoldne izmerjeno 54cm snega. Do jutra se je sneg nekoliko posedel, na Spodnji Zaplani je bilo izmerjeno 44cm, v mrazišču pod sedanjim čebelnjakom 60cm, v Logatcu pa 37cm snega. V nedeljo so se obetale razjasnitve, na Spodnji Zaplani pa je bilo čez dan glede na bližnjo okolico presenetljivo veliko sonca. Kot se je kasneje izkazalo, je šlo za zelo zanimivo razporeditev oblačnosti, ki je poleg vsega trajala še večino dneva. Sonca je bilo veliko v širši okolici Logatca, že v severnem delu Zaplane pa je bilo vreme oblačno. Oblaki so nastajali nad Polhograjskim hribovjem in Hrušico, nad območjem Logatca pa se je oblačnost sproti sušila. Predvidoma je bila za to vzrok fenizacija ozračja, za pas oblakov pa dvig zračnih mas ob pobočjih z vzhodnim vetrom. V nedeljo se je okrepil vzhodni veter in na praznični ponedeljek je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 37cm, v Logatcu pa 31cm snega. Nekaj snega se je na površini stalilo zaradi sonca, na lokaciji za meritve snega pri sedanjem čebelnjaku pa je nekoliko močnejši tudi vzhodni veter, tako da je bilo nekaj snega tudi spihanega. To potrjujejo sledi v snežni odeji, ki so bile ponekod že zakrite z napihanim snegom, pa tudi sicer je bilo v zatišnih legah izmerjeno okoli 40cm snega.

Snežna odeja je bila na dvignjenih predmetih, kjer v januarju na sesedanje snega niso vplivala topla tla, debela okoli 60cm.

Še dobro, da je ptičja hišica sprojektirana za obilne snežne padavine.

Le kaj je polomilo ledeno svečo?

Po spluženi cesti je dobro vidna občinska meja. Je pa potrebno omeniti, da so malo zatem svojo nalogo dobro opravili tudi cestni delavci iz vrhniške smeri.

Na Zaplani se po zasneženih deblih dreves opazi, da med sneženjem pogosto piha močnejši vzhodni veter.

Zaradi močnejšega vetra ob sneženju je bilo drevje na Ulovki še izraziteje zasneženo.

Tule pa zares manjkajo samo Å¡e gozdni Å¡kratje.

V letošnji zimi vztraja snežna odeja že dlje časa in v tem obdobju je izpostavljena različnim vplivom, ki jo preoblikujejo. Po tako dolgem časovnem obdobju je še bolj pomembno, da se meritve snega izvajajo na lokaciji, kjer na snežno odejo vpliva zgolj vreme. Meritve snežne odeje na odprtem travniku na Spodnji Zaplani.

Meritve  snežne odeje v mrazišču pod sedanjim čebelnjakom. Snežna odeja je tu pogosto precej debelejša kot v bližnji okolici, tokrat je bilo snega več kot na precej višji Ulovki. Izmerjenih 60cm snega predstavlja dobro podlago za debelo snežno odejo v spomladanskem času.

Jugozahodni veter je novembra 2009 smreki odlomil večji del vrha. Ker gre za mlajše drevo, bo zelo verjetno preživelo. Pri starejših smrekah z večjimi vejami bi bil lahko tak odlom vrha usoden. Smreke so namreč s svojo obliko krošnje prilagojene obilnim snežnim padavinam, saj se sneg po vejah dokaj enakomerno porazdeli. Če vrha ni več, pade velika količina snega na nižje veje, ki niso prilagojene večjim količinam snega in ki se lahko zlomijo.

Pri staremu belemu gabru težav s snegom ni, saj se sicer zelo dolge veje preprosto upognejo vse do tal in so tako zavarovane pred zlomi.

 

V nedeljo 7.februarja je na Spodnji Zaplani večji del dneva sijalo sonce, že v severnem delu Zaplane pa je bilo popolnoma oblačno (v ozadju fotografije).

Podarjene sončne žarke so dobro izkoriščale živali.

Po prekrokani noči?

S stropa predora “Leskovec” odpada sneg. Važno je, da ne odpada kakÅ¡en omet.

V letošnji zimi se snežni koli ob cestah vsekakor ne zdijo predimenzionirani.

Viri podatkov:

– zasebni meteoroloÅ¡ki postaji Petkovec in Gorenji Logatec

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 25. decembra 2009 do 23. januarja 2010, je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 21. januarja z -20,2 °C. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -9,4 °C.  Posebnega mraza ni bilo zaradi vremenske situacije z vzhodnim vetrom in posledično zaradi pogoste megle in nizke oblačnosti. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 4. januarja (-17,8 °C) in 20. januarja sredi noči (-18,4 °C). Najvišja temperatura 12,9 °C je bila izmerjena 25. decembra 2009 ob jugozahodnem vetru, le pet dni po izmerjenih -30,8 °C.

Snegu in mrazu konec decembra 2009 je hitro sledila močna otoplitev z deževjem, v januarju pa se to vendarle ni ponovilo in trenutno vlada na Zaplani prava zimska idila z okoli 40cm debelo snežno odejo, idilo pa nekoliko kvari le odsotnost sončnih žarkov. Kar se snežne odeje tiče, gre za eno najbolj stabilnih zimskih obdobij v zadnjih letih. Snežna odeja traja neprekinjeno že od 2.januarja, nekaj dni kasneje se je odebelila na približno 50cm, v nadaljevanju pa se je samo v nedeljo 10.januarja na površini nekoliko stalila, a kmalu nato ponovno pomrznila. Le po nižinah je temperatura zaradi oblačnih noči precej kasneje padla pod ledišče in snežna odeja se je bistveno bolj posedala in talila, kot na Zaplani. V teh dneh nad Slovenijo zaradi vlažnega jugovzhodnega vetra vztraja nizka oblačnost, ki sega do okoli 1300m nadmorske višine. Ker gre za dvignjeno temperaturno inverzijo, temperatura zraka bolj ali manj pada do omenjene nadmorske višine. Zaradi pobočne megle in temperatur pod lediščem nastaja ivje, ki je na območju Zaplane najdaljše v višjih in na vzhodnem vetru izpostavljenih legah, kot je Planina nad Vrhniko. Vse do konca prihodnjega tedna se obeta nadaljevanje zimske idile. Možna je kakšna prehodna razjasnitev, višjim legam nad 700m višine se obeta več sonca, medtem ko bo na Spodnji Zaplani megla pogostejša.

 Ivje na razglednem stolpu na Planini (Foto: Simon Malovrh).

Ivje na razglednem stolpu na Planini (Foto: Simon Malovrh).

Glede na večdnevno sneženje, na Zaplani je snežilo že 2.januarja, po Sloveniji pa v sploÅ¡nem 4.januarja, je bila snežna odeja relativno tanka. V noči na 6.januar se je pričakovalo nekoliko večjo količino snežnih padavin, ki pa jih je bilo nato bolj malo. 7.januarja dopoldne je bilo na Spodnji Zaplani 31cm snega, do naslednjega jutra pa se je sneg že posedel. 8.januarja se je obetala največja količina padavin. Napovedi o vrsti padavin so bile nezanesljive, saj so bile razlike med posameznimi meteoroloÅ¡kimi modeli velike. Å lo je za zelo mejno vremensko situacijo, nekateri meteoroloÅ¡ki modeli pa imajo za Slovenijo “vgrajen” zelo poenostavljen model reliefa, ki pa z dejanskim reliefom Slovenije nima kaj dosti skupnega. Relief je ob tem sneženju igral bistveno vlogo in le nekateri meteoroloÅ¡ki modeli so bili pogojno uporabni. Temperature so na Zaplani, pa tudi po nižinah, dovoljevale sneženje, problem pa je predstavljala topla plast zraka nad 1500m viÅ¡ine, ki naj bi se po napovedih iz juga prerinila nad večji del Slovenije. Tako bi padal zmrznjen dež ali dež, ki bi zmrzoval ob stiku s podlago. 8.januarja zjutraj je v okolici Logatca ob Å¡ibkih padavinah pričel padati zmrznjen dež. To je bil dokaz, da se je sneg na svoji poti proti tlom že enkrat stalil v dež, ta pa je ponovno zmrznil. Ob večji intenziteti padavin je zgolj snežilo in tako stanje je prevladovalo vse do konca padavin v noči na soboto. Na Spodnji Zaplani je bila  snežna odeja debela okoli 50cm. Padavine so se obnavljale nad Kvarnerskim zalivom, smer gibanja padavin pa je bila iz jugo-jugozahoda (JJZ), zato je Å¡la glavnina padavin vzhodno od Zaplane. Po radarskih meritvah je bila največja količina padavin v južni Sloveniji, ker pa je bila tam topla plast v viÅ¡inah najdebelejÅ¡a, je med sneženjem tudi deževalo. Zaradi adiabatnega segrevanja ob spustu zraka čez Dinarsko gorsko pregrado je bilo v viÅ¡inah na primorski strani gorske pregrade topleje kot na drugi, celinski strani pregrade. V Postojni je bilo tako 9.januarja zjutraj izmerjeno samo 16cm snega, kar je povsem neprimerljivo z kraji v notranjosti Slovenije (Logatec, Ljubljana). V Postojni je padal zmrznjen dež, južneje pa je bilo že več žleda. Tudi na Zaplani je na snežni odeji nastala tanka plast ledu kot posledica rahlega dežja v nočnem času. Snežna odeja se je precej posedla, tekom sobote pa je bilo v viÅ¡inah ravno Å¡e toliko hladno, da je ob zmernih padavinah v okolici Logatca snežilo vse do tal. V soboto ob 18:00 je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 46cm snega.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– podatki iz zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Po katastrofalno slabem vremenu za božično-novoletne praznike se je Zaplana 2.januarja ponovno odela v belo tančico. Čeprav je padlo samo 9cm snega, je šlo glede na bližnjo okolico za pravo zimsko idilo. Na Vrhniki je deževalo, v krajih severno od Zaplane pa je bilo bistveno manj snežnih padavin in zato bi težko govorili o pravi snežni odeji. Zjutraj je pričelo deževati pri temperaturi 4°C, sneg je pričel padati med dežjem pri 3°C, večina snega pa je padla pri temperaturi 0,5°C. Ob koncu padavin je zapihal severni veter in temperatura je hitro padla pod ledišče. Moker sneg je pomrznil in na tleh je nastala poledica. Potek sneženja 2.januarja je prikazan v video posnetku.

V noči na 3.januar se je razjasnilo šele po 5:00 uri zjutraj, veter pa je nato še nekaj časa motil ohlajanje. Na meteorološki postaji Spodnja Zaplana je pričela temperatura izrazito padati šele proti jutru in ohladilo se je do -6,8°C. V mraziščih na podlagi maršrutnih meritev ni bilo posebnega mraza, v Logatcu ni bilo veliko hladneje z -8°C, medtem ko je bilo na Petkovcu nekoliko topleje z -6,5°C.

Kristalno jasno nebo je popestrila Luna.

Kljub snegu in mrazu gre le za senco nekdanjih pravih zim. 

Viri podatkov:

– spletne strani zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

DanaÅ¡nje sneženje ni toliko zanimivo zaradi količine snega, kot zaradi gibanja meje sneženje. Sprva je kazalo, da se bo ciklonsko območje pomikalo preko srednje Italije v Grčijo, ob tem bi bil ciklon preveč južno in Sloveniji ne bi prinesel padavin. Vremenske napovedi so nekaj časa kazale celo do 20mm padavin v obliki snega, a na koncu je prevladala bolj suha različica. Na Zaplani je padlo 3,2mm padavin v obliki snega, kar je bilo dovolj, da je bila pokrajina za nekaj ur “pocukrana”.

Zgodaj zjutraj je na Zaplani pričelo snežiti, tla so bila skoraj povsod pobeljena, rzen v bližini drevja in na od zadnjega deževja premočenih lokacijah. Padel je centimeter snega, temperatura pa se je ob sneženju spustila na 0,3°C. Dopoldne je sneženje prehodno ponehalo in že tako skromna snežna odeja se je talila. Okoli poldneva je ponovno pričelo snežiti in takrat je bilo tudi največ snega. Nekaj deset metrov nad Spodnjo Zaplano je vzhodni veter pomikal nizke oblake proti zahodu, tako da je bila na hribu Strmica (625m) gosta pobočna megla. V Logatcu je sicer snežilo, toda sneg se ni prijemal tal. Zanimiva je informacija, da se sneg ni oprijemal tal tudi v bližnjem Petkovcu, vsaj ne na nadmorski višini okoli 550m. Ob sneženju so se glede na prijemanje snega nazorno videle razlike v lastnostih tal, na nekaterih lokacijah so bile namreč velike kopnine sredi sicer zasneženih planjav. Nekaj utrinkov današnjega sneženja je zajetih v video posnetku.

Po dolgem času so bile prave zimske temperature! V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 30. novembra do 24. decembra, je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 20. decembra z -30,8 °C. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -17,8 °C. V dneh pred 20. decembrom je tla že pokrivala snežna odeja, ohlajanje v mraziščih pa je preprečevala zgolj oblačnost, ki pa se je nekajkrat za krajši čas vendarle razkrojila. Tako je bilo v mrazišču 17. decembra zvečer -22,1 °C, 18. decembra sredi noči -22,3 °C ter 18. decembra zvečer -19,8 °C. Po rekordnem mrazu 20. decembra se je istega dne zvečer ohladilo na -26,2 °C. Najvišja temperatura 12,8 °C je bila izmerjena 30. novembra ob jugozahodnem vetru.