Vročinski val avgusta 2011 je bil na meteorološki postaji Zaplana najhujši od pričetka meritev leta 2002, na podlagi arhivskih meteoroloških podatkov s sosednjih meteoroloških postaj pa na tem območju po letu 1950 verjetno ni bilo tako visokih temperatur. Letošnji avgust je bil manj vroč od avgusta v izjemno vročem poletju 2003, a tokrat je bil niz izjemno vročih dni daljši in izmerjena je bila višja absolutno maksimalna temperatura zraka. Zelo visoke temperature so bile izmerjene ravno na območju Notranjske, medtem ko so bile glede na nadmorsko višino relativno nižje na Primorskem in po nižinah osrednje ter vzhodne Slovenije. Meritve temperature v hribih v bližnji okolici Zaplane so pokazale, da so bile na nekaterih merilnih mestih izjemno visoke temperature in da bi na podlagi teh izmerkov v nižinah pričakovali višje temperature od izmerjenih.

Temperatura zraka je bila v posebej izdelanih termometrskih zaklonih (zaščita pred Soncem in padavinami) 2 ali 3 m nad tlemi merjena na Zaplana-Ulovki (približna nadmorska višina merilnega mesta 795 m), Javorniku nad Črnim Vrhom pri Idriji (1200 m) in na Blegošu (1540 m). Za primerjavo je dodana še meteorološka postaja  na Spodnji Zaplani (klasična meteorološka hišica), ki se od preostalih merilnih mest edina nahaja v spodnjem, hladnejšem delu temperaturnega obrata. Časovni potek temperature ob višku vročinskega vala med 22. in 27. avgustom govori o zares visokih temperaturah, ki so se ob vročinskem valu pojavile na višjeležečih območjih Notranjske. Na Javorniku, 1200 m visoko, se je 23. avgusta ogrelo celo do 30,2 °C. Izjemnost vročinskega vala potrjuje tudi uradna meteorološka postaja Vojsko nad Idrijo (1067 m), kjer je bil s 30,5 °C izenačen temperaturni rekord iz julija 2006. Glede na tako visoke temperature v hribih bi pričakovali predvsem po nižinah jugovzhodne Slovenije višje temperature, ki pa jih je v glavnem preprečil prizemni vzhodni veter. V jugozahodnem delu Slovenije je vročino krepila tudi izrazita sušnost. Na Blegošu zaradi večje nadmorske višine pričakovano ni bilo vročih dni s temperaturo nad 30 °C, najvišja temperatura 25,7 °C pa je bila prav tako izmerjena 23. avgusta. Temperatura je bila nižja kot na podobno visokem merilnem mestu pri Domu na Komni (1520 m). Na tamkajšnjem merilnem mestu Slovenskega meteorološkega foruma je bila najvišja temperatura 27,0 °C, zaradi planote pa so nočne temperature nižje kot na Blegošu.

Časovni potek temperature tekom vročinskega vala ob koncu avgusta 2011.

V hribih je bila najvišja temperatura izmerjena 23. avgusta, ko pa je na Zaplani in tudi na Ulovki pihal prizemni vzhodni veter. Tako je bila na omenjenih dveh merilnih mestih najvišja temperatura izmerjena ob jugozahodnem vetru 26. avgusta. Zaradi kombinacije smeri vetra je bilo merilno mesto na Javorniku v glavnem precej hladnejše od Ulovke, toda absolutni maksimum je bil na Javorniku kljub 400 m razlike v nadmorski višini le malo nižji kot na Ulovki. Na Spodnji Zaplani so bili dnevni maksimumi za dobre 3 °C višji kot na Ulovki, občutno nižji pa so bili zaradi temperaturnega obrata temperaturni minimumi.

Topla noč z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C je bila 23. avgusta zabeležena celo na Javorniku, medtem ko je znašala na Blegošu najnižja nočna temperatura 19,6 °C. Največ toplih noči, kar šest zapored, pa je bilo pričakovano zabeleženih na Ulovki. Tam je bila 26. avgusta zjutraj temperatura 20,7 °C, na Spodnji Zaplani pa zaradi temperaturnega obrata 13,7 °C. Podobno velika jutranja temperaturna razlika se je med obema merilnima mestoma pojavljala tekom celotnega vročinskega vala. Prav zaradi nižjih temperaturnih minimumov je bila povprečna mesečna temperatura na Spodnji Zaplani le za desetinko stopinje Celzija višja kot na sicer precej višji Ulovki.

Od suše porumeneli bukovi gozdovi na Javorniku.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Po hudem vročinskem valu v avgustu se je vročina nadaljevala tudi še v začetku septembra. Na meteorološki postaji Zaplana je bila od pričetka meritev jeseni 2002 najvišja septembrska temperatura 27,2 °C izmerjena 12. septembra 2008. V petek 2. septembra 2011 je bila ta vrednost že presežena, saj se je ogrelo do 28,9 °C. Še višje, vse do 32,2 °C in celo do 32,5 °C po živosrebrnem termometru pa je temperatura segla čez dva dni. V nedeljo 4. septembra je bil torej prejšnji septembrski rekord močno presežen. Podobno kot v avgustu je imela tudi tokrat sušnost tal velik vpliv na temperaturo zraka. Na posameznih meteoroloških postajah je bila 4. ali 3. septembra izmerjena najvišja septembrska temperatura zraka od pričetka meritev. Take postaje so bile v tem delu Slovenije Postojna, Nova vas (Bloke), Babno Polje, Ljubljana in Topol pri Medvodah.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu in neurjih v začetku septembra 2011

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 6. julijem in 17. avgustom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja izmerjena temperatura zraka -0,1 °C. Izmerjena je bila 11. avgusta in tako je bila v letošnjem meteorološkem poletju v mrazišču zabeležena že druga negativna temperatura. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo na 6,9 °C. V mrazišču Dolinca, kjer stalne meritve temperature potekajo od leta 2004, je bila izmerjena tudi že nižja avgustovska temperatura. 1. avgusta 2007 se je tako ohladilo do -0,8 °C.

Primerjava temperatur v mrazišču Dolinca in na Ulovki, najvišji točki Zaplane; v izbranem obdobju med 9. in 15. avgustom 2011 je bilo čez dan na Ulovki zaradi večje nadmorske višine hladneje, kot v nižjem mrazišču, ponoči pa so temperature na obeh merilnih mestih povsem neprimerljive.

V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču izraziteje spustila še 10. avgusta (1,7 °C), 13. avgusta (2,9 °C), 12. avgusta sredi noči (3,0 °C) in 27. julija (4,2 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 13. julija ob jugozahodnem vetru, ko se je ogrelo do 32,2 °C. Na meteorološki postaji nad mraziščem se je istega dne ogrelo do 32,6 °C. Daleč najnižje dnevne temperature pa so bile zabeležene v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu, kjer prizemni temperaturni obrat zaradi hladnih tal ne vztraja samo ponoči, temveč tudi čez dan. Najvišja temperatura je znašala le skromnih 23,9 °C.

Ob pojavu tople noči 14. julija 2011 na meteorološki postaji Spodnja Zaplana je ostalo odprto vprašanje, ali so visoke nočne temperature nad 20 °C mogoče tudi na nižje ležečih meteoroloških postajah, kot sta Petkovec in Logatec. Na omenjenih dveh merilnih mestih je prizemni temperaturni obrat pogostejši in bolj razvit, kot na meteorološki postaji Zaplana. Nočne temperature so zato navadno nižje, možnosti za pojav tople noči pa so manjše. 14. julija 2011 ponoči je bilo na Zaplani prvikrat v zgodovini meritev izmerjeno 20,1 °C, na večini sosednjih meteoroloških postaj pa topla noč ni bila zabeležena. Posamezni primeri iz preteklosti, ko je bilo na Zaplani kljub večji nadmorski višini hladneje, kot recimo v Logatcu, so govorili v prid pojavu toplih noči tudi v nižjih zatišnih legah s pogostim temperaturnim obratom.

To se je potrdilo v noči na 8. avgust 2011, ko zaradi jugozahodnega vetra in pogoste oblačnosti prizemni temperaturni obrat ni nastal. V Gornjem Logatcu je bil zabeležen nočni temperaturni minimum 20,9 °C, na Petkovcu pa 20,4 °C. Na meteorološki postaji Zaplana je bilo 19,5 °C, še malo hladneje pa je bilo z okoli 19 °C na Šentjoštu nad Horjulom. Ob odsotnosti temperaturnega obrata je temperatura padala z rastočo nadmorsko višino, saj se je tudi na postaji Zaplana-Mizni Dol ponoči ohladilo pod 20 °C, hkrati pa tople noči ravno zaradi prisotnosti temperaturnega obrata ni bilo v zatišni Vrhniki in na Ljubljanskem barju. Najnižja nočna temperatura 20,4 °C je bila zabeležena v Postojni in tako je bila tokratna situacija drugačna kot 14. julija 2011, ko je bila topla noč zabeležena skorajda izključno samo na Zaplani.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

V nedeljo 24. julija je nad Alpe in Slovenijo segala višinska dolina s hladnim zrakom, nad Genovskim zalivom je nastal prizemni ciklon, z vzhoda pa nas je prešla hladna fronta, saj je pričela dotekati hladnejša zračna masa. Opisana kombinacija je bila vzrok za deževno in hladno vreme v sicer povprečno najtoplejšem mesecu v letu. Relativno dolgotrajnemu obdobju hladnega vremena navkljub na meteorološki postaji Zaplana ni bilo izmerjenih kakšnih ekstremnih temperaturnih vrednosti. Najnižja dnevna julijska temperatura ni bila dosežena, zaradi oblačnosti pa temperature ponoči niso padle posebej nizko.

Na deževno nedeljo se je na meteorološki postaji Spodnja Zaplana ogrelo le do 11,9 °C. Klimatološki temperaturni maksimum, ki velja za obdobje od 22.00 ure prvega in do 22.00 ure drugega dne, je znašal 15,0 °C. Tako je bilo v nedeljo 24. julija na Zaplani čez dan resda izmerjeno 11,9 °C, dan pred tem ob 22.00 uri pa je bilo topleje in klimatološki maksimum je bil zato višji. Enako visoka temperatura je bila izmerjena tudi naslednji dan.

V preteklosti so bile na Zaplani izmerjene že nižje temperature. 8. julija 2009 in 30. julija 2010 je bil na Zaplani izmerjen klimatološki maksimum 14,9 °C. Precej nižje so lahko trenutne vrednosti temperature. 4. julija 2007 se je po dopoldanskih 19 °C ohladilo pod 10 °C, kolikor je bilo izmerjeno ob 16.00 uri popoldne. Podatki iz preteklosti kažejo, da so ohladitve takšne jakosti redke, nikakor pa ne ekstremne. Na podlagi uradnih meteoroloških postaj v okolici Zaplane je bil po letu 1961 najhladnejši 5. julij 1962 s klimatološkim maksimumom med 8 °C in 9 °C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoorloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Topla ali tropska noč je v meteorološkem smislu takrat, ko je temperatura ponoči enaka ali višja od 20 °C. V Sloveniji se tople noči pojavljajo tako po nižinah, kot tudi v višjih legah, odvisno od lokacije pa do pojava toplih noči prihaja zaradi različnih vzrokov, kot so visoke dnevne temperature, odsotnost temperaturnega obrata, veter in oblačnost v nočnem času. V naših primorskih pokrajinah so tople noči v glavnem vezane na noči z burjo, drugod po Sloveniji pa na jugozahodni veter. Na meteorološki postaji Spodnja Zaplana od pričetka meritev temperature jeseni 2002 topla noč še ni bila zabeležena, drugače pa je v višjih legah Zgornje Zaplane, kjer so tople noči zaradi odsotnosti prizemnega temperaturnega obrata pogostejše.

13. julija se je na Spodnji Zaplani ob jugozahodniku ogrelo do 32,6 °C in že takrat je rast temperature zavirala visoka oblačnost. Ta je imela v večernem času ravno nasproten učinek, saj je temperatura pričela stagnirati in tudi jugozahodni veter se ni umiril. Ob 23.00 uri je bilo nebo skoraj v celoti oblačno, temperatura je pričela celo naraščati in to je bil prvi znak, da bo morda zabeležena topla noč. Po večerni stagnaciji temperature se je v drugem delu noči prehodno razjasnilo in temperatura je pričela padati, vendar se je do jutra spustila le do 20,1 °C. Na Spodnji Zaplani je bila tako zabeležena prva topla noč v zgodovini meteoroloških meritev. Posebej je potrebno opozoriti, da je bila tako visoka temperatura zabeležena na vremenski postaji na nadmorski višini 566 m, na mnogih mestih le nekaj metrov nižje, predvsem pa v okolici mrazišč in Jezerca (najnižji deli naselij Ograje in prezid), so bile nočne temperature nižje.

Topla noč je bila posledica vetra in predvsem oblačnosti, ki je bila nad zahodno Slovenijo del nevihtnih sistemov v Italiji in Avstriji. Da je šlo na Zaplani za splet okoliščin kaže tudi dejstvo, da je bila v Ljubljani izmerjena enako visoka nočna temperatura, kot na Spodnji Zaplani. To je za poletni čas izjemen primer, saj so razlike v nočni temperaturi med obema lokacijama običajno precej večje. Vzrok za toplo noč tudi ni bila visoka dnevna temperatura 32,6 °C izmerjena dan pred tem, saj se je v zgodovini meteoroloških meritev na Zaplani vsaj devetkrat ogrelo nad omenjeno vrednostjo, pa se je temperatura še v vseh primerih spustila precej pod 20 °C.

Topla noč je bila zabeležena Å¡e na vremenski postaji Mizni Dol – Zaplana (21,1 °C) in Å entjoÅ¡t nad Horjulom (21,7 °C). Na Petkovcu, v Logatcu in na Vrhniki se je temperatura spustila pod 20 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 13. junijem in 6. julijem, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena do sedaj najnižja julijska temperatura zraka. 3. julija se je temperatura dva metra nad tlemi spustila na -1,1 °C, na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, pa se je v isti noči ohladilo na 5,6 °C. V mrazišču Dolinca je bila do minule nedelje najnižja julijska temperatura -0,7 °C, izmerjena 17. julija 2006, na -0,2 °C pa se je ohladilo še 13. julija 2004. Stalne meritve temperature zraka v mrazišču potekajo od aprila 2004.

Potek temperature v najhladnejši noči.

Obe omenjeni ohladitvi se med seboj nekoliko razlikujeta. Ob tokratni ohladitvi je temperaturna razlika med zgornjo vremensko postajo in mraziščem dosegla 6,7 K, med ohladitvijo 17. julija 2006 pa je razlika znašala 10,8 K. Takrat je veter na zgornji vremenski postaji oviral nočno ohlajanje, hkrati pa je sušil ozračje in ohranjal nizko vlažnost ozračja skozi celotno noč, kar je ugodno za močnejše ohladitve v mraziščih.

V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču najnižje spustila še 20. junija sredi noči (0,6 °C), 21. junija (2,4 °C), 15. junija (3,0 °C) in 2. julija sredi noči (3,5 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 29. junija ob šibkem vzhodnem vetru, ko se je ogrelo do 28,8 °C. Na bolj prevetreni meteorološki postaji nad mraziščem se je istega dne ogrelo do 27,3 °C.

V soboto 2. julija je ob hladni in suhi zračni masi prevladovalo spremenlljivo oblačno vreme. Na vremenski postaji Zaplana se je ogrelo samo do 18,4 °C. Nizke temperature v poletju največkrat spremlja oblačno vreme s padavinami in visoko vlažnostjo ozračja. Tokrat je bilo drugače, saj je bila relativna vlažnost kljub hladnemu vremenu nizka in je padla na 34 %. Taki vremenski pogoji so obetali zelo hladno noč.

V noči na 3. julij so v nižjih plasteh ozračja prevladovali vetrovi severnih smeri, ob katerih se na Spodnji Zaplani pogosto precej ohladi. Noč je bila nevetrovna in jasna, zaradi suhega ozračja se jutranja radiacijska megla ni pojavila. Temperatura je padala zelo enakomerno skozi celotno noč. V meteorološki hišici dva metra nad tlemi se je temperatura spustila do 5,6 °C, kar je druga najnižja julijska temperatura na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002.

Le še 5. julija 2007 je bilo hladneje s 4,7 °C, sam potem ohladitve pa je bil v obeh primerih nekoliko drugačen. V juliju 2007 se je hladno jutro pojavilo tik po obilnih padavinah in ohladitvah dan pred tem, tokrat pa je hladno jutro sledilo suhemu popoldnevu z daljšimi sončnimi obdobji. To dejstvo je pomembno predvsem z vidika temperatur v okoliških mraziščih. V juliju 2007 so bile temperature v mraziščih zaradi visoke vlažnosti ozračja le malo nižje od tistih zunaj mrazišč, tokrat pa se pričakuje, da je temperatura v mraziščih padla pod ledišče. Na podlagi terenskih meritev se je temperatura v mraziščih že ob 21.00 uri zvečer, v času, ko je bilo na zgornji meteorološki postaji 13 °C in se je ohlajanje šele pričelo, gibala okoli 6 °C.

Na zasebni vremenski postaji v najnižjem delu Petkovca pri zaselku Ceste se je ohladilo na 5,3 °C, v Gornjem Logatcu na 4,5 °C, na nekoliko dvignjenem Zaplana – Miznem Dolu na 8,4 °C in na Vrhniki na 6,1 °C. Na agrometeoroloÅ¡ki postaji v Zadlogu nad Idrijo se je ohladilo do 2,8 °C, na samodejni postaji ARSO v Babnem Polju pa do 0 °C. Na uradnih meteoroloÅ¡kih postajah v okolici Zaplane so bile najnižje jutranje temperature sledeče: Ljubljana 9,1 °C, Katarina nad Ljubljano 8,4 °C in Postojna 5,0 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– radiosondaža Ljubljana-Bežigrad

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 8. majem in 12. junijem, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -2,6 °C izmerjena 17. maja. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do 2,7 °C. Nizko se je temperatura v mrazišču spustila še 10. maja (-1,5 °C), 9. maja (-1,2 °C), 30. maja (-0,1 °C) in 28. maja zvečer (0,2 °C). V prvi tretjini junija so bila zabeležena majhna dnevna temperaturna nihanja, kar je odraz  nestabilnega vremena s povečano oblačnostjo in pogostimi padavinami. V mrazišču je bilo najtopleje 24. maja ob vzhodnem vetru, ko se je ogrelo do 26,4 °C. Na bolj prevetreni meteorološki postaji nad mraziščem se je istega dne ogrelo samo do 25,0 °C.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 8. aprilom in 8. majem, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -7,3 °C izmerjena 18. aprila. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -0,5 °C. V mrazišču se je do okoli -7 °C ohladilo v kar nekaj aprilskih jutrih, podobno nizke temperature pa so bile zabeležene še v maju mesecu. 5. maja se je ohladilo na -5,9 °C, 6. maja pa na -6,4 °C. V mrazišču je bilo najtopleje 9. aprila ob vzhodnem vetru, ko se je ogrelo do 26,5 °C, na meteorološki postaji nad mraziščem pa istega dne s 24,4 °C ni bila zabeležena najvišja temperatura.