V letu 2012 si je sledila vrsta zelo suhih mesecev, zaradi mokre jeseni leto kot celota sicer ni bilo najbolj suho doslej. Kot kaže so v prvem četrtletju letošnjega leta padavinske razmere ravno nasprotne razmeram v lanskem letu. Meseci januar, februar in marec so bili nadpovprečno namočeni, v februarju in marcu je bilo padavin vsaj še enkrat več od dolgoletnega povprečja.

Analiza izmerjenih vremenskih podatkov in primerjava četrtletij let 2012 in 2013 je zelo zanimiva. Letos je do 31. marca zjutraj padlo 583,1 mm padavin, v enakem obdobju lani samo 95,8 mm. V prvih treh mesecih letos je padlo toliko padavin kot jih je v lanskem letu do 27. avgusta. Lani je tako v prvem četrtletju padla le šestina padavin v primerjavi z istim obdobjem letos, enaka količina padavin pa je padla v 5 mesecev daljšem časovnem obdobju.

Letošnja padavinska slika je zaenkrat popolnoma drugačna od lanske.

Iznad Jadrana je z močnim južnim vetrom dotekal topel zrak, v notranjosti Slovenije pa je s šibkim vzhodnim vetrom vztrajala hladnejša zračna masa. Ob močnih padavinah in mejni temperaturi zraka je bila količina novozapadlega snega težko napovedljiva. Oblika padavin se je zelo spreminjala v prostoru in času. Po sneženju se je pojavil žled, ki sta mu sledila dež s snegom in pa samo dež. Ob večernem prehodu vremenske fronte so se pojavljale tudi nevihte.

V nedeljo, 17. marca, je na Zaplani ob zelo suhem ozračju snežilo pri pozitivni temperaturi zraka, naslednji dan pa se je pričakovala dežna odjuga. Morebitna manjša količina snega je bila verjetna predvsem na začetku vremenskega poslabšanja. Temperatura pa je bila dovolj nizka, da je na Zaplani snežilo vso prvo polovico dneva in tako je zapadlo več kot 25 cm mokrega snega. Nad Zaplano je v tanjši plasti iz smeri Ljubljanske kotline dotekal hladen zrak, kar pojasni nižjo temperaturo na Zaplani v primerjavi z nekoliko višjimi vremenskimi postajami v okolici. V času sneženja je bila na Zaplani temperatura vseskozi pod lediščem, nad njim pa je ves čas vztrajala na primer v Logatcu. V nadaljevanju je temperatura v višinah naraščala, vsaj na Spodnji Zaplani je bila temperatura še vedno negativna in pojavil se je žled. Zvečer je bila zaradi južnega vetra, ki ni prepihal celotnega območja istočasno, skoraj 10 °C velika razlika v temperaturi med južnim in severnim delom Notranjske okoli Logatca.

V obdobju med 5. februarjem in 13. marcem je prevladovalo oblačno vreme s padavinami in jasne mrzle noči so bile redke, kljub temu pa se je temperatura spustila tudi pod -20 °C. Ob koncu merilnega obdobja je predvsem globja in zaprta mrazišča pokrivala zelo debela snežna odeja.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -21,9 °C izmerjena 10. februarja zvečer. Na omenjeno vrednost se je po dnevni temperaturi 0,7 °C ohladilo ob 23. uri zvečer, v preostali noči pa so se vremenske razmere za ohlajanje poslabšale. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -9,9 °C. Temperatura se je v mrazišču izraziteje spustila še 10. februarja zjutraj (-16,9 °C), ter v treh marčevskih nočeh. Med 3. in 5. marcem se je temperatura spuščala do okoli -14 °C. Le malo pred tem obdobjem, 1. marca, je bila v mrazišču izmerjena najvišja temperatura merilnega obdobja 9,2 °C. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 10,3 °C. V mrazišču Globoka dolina pri Jezercu tako nizke temperature kot v Dolinci niso bile izmerjene, 24. februarja pa je bila izmerjena kar 161 cm debela snežna odeja, ki bi se lahko v primeru običajnih vremenskih razmer obdržala vsaj do prvomajskih praznikov.

Med 14. decembrom 2012 in 5. februarjem 2013 v mraziščih ni bilo tako nizkih temperatur kot so bile zabeležene v merilnem nizu pred tem. Nekajkrat je bila temperatura pod -10 °C izmerjena že v zgodnjih večernih urah, tekom noči pa je zaradi različnih vzrokov ponovno naraščala. V spremenljivem vremenu brez jasnih noči so bila zaprta in globoka mrazišča v povprečju hladnejša od plitvejših.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -19,0 °C izmerjena 19. januarja. Minimum je bil zelo izrazit in kratkotrajen, tako da bi bila ob ugodnejših vremenskih razmerah ta vrednost lahko še precej nižja. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -7,4 °C. Temperatura se je v mrazišču izraziteje spustila še 3. februarja (ob 19. uri zvečer -14,3 °C), 27. januarja (ob 18.40 zvečer -12,2 °C) in 20. decembra (-12,0 °C). V mrazišču je bilo s 14,1 °C najtopleje 5. januarja. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 14,4 °C. To je bil absolutni temperaturni rekord za mesec januar od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Te visoke temperature pa niso segle v globoka in zaprta mrazišča, saj se je omenjenega dne temperatura v Globoki dolini na območju Jezerca le za krajši čas povzpela nad ledišče. Ko je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno dobrih 14 °C je bilo v mrazišču še vedno 0 °C. Ob pomanjkanju mrzlih jasnih noči je bila povprečna januarska temperatura v Dolinci za 0,7 °C višja od tiste v Globoki dolini.

Temperaturno je 5. januar v nekaterih mraziščih minil precej drugače kot na vremenski postaji Zaplana.

V soboto, 5. januarja, so nad Slovenijo prevladovali severozahodni zračni tokovi. Ponoči so bile na Spodnji Zaplani precej nižje temperature kot v višjih, bolj prevetrenih legah, kljub temu pa je bila vremenska postaja Zaplana glede na bližnje postaje Petkovec, Logatec in Vrhnika edina postaja, kjer se temperatura ni spustila pod 0 °C. Čez dan se je ob sončnem vremenu in prizemnem zahodnem vetru močno ogrelo. Na Zaplani se je ogrelo do 14,4 °C, enaka vrednost temperature je bila izmerjena tudi v Logatcu, na Petkovcu je bilo še za dve desetinki stopinje Celzija topleje, na Vrhniki pa je bilo celo 17,0 °C.

Na Zaplani je bil prejšnji januarski ekstrem, 17. januarja 2011 je bilo zabeleženo 14,3 °C, presežen za desetinko. Pred pričetkom stalnih meritev temperature na Zaplani je bilo 29. januarja 2002 predvidoma še topleje. Aktualna visoka temperatura je toliko bolj ekstremna, ker je bila zabeležena tako zgodaj v začetku januarja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Ob koncu zadnjega merilnega niza med 17. novembrom in 14. decembrom se je pojavilo nekajdnevno obdobje, v katerem so s snežno odejo pokrita mrazišča po temperaturi zraka predstavljala nek povsem drugi svet. Mrzlo obdobje ni postreglo z novimi rekordnimi vrednostmi, kljub temu pa je bilo zabeleženo veliko omembe vrednih zanimivosti, zaradi katerih bo tokratno poročilo o razmerah v mraziščih nekoliko daljše.

V mrazišču Dolinca je bila tekom merilnega obdobja najnižja temperatura -25,9 °C izmerjena 13. decembra. Minimum je bil dosežen malo po 1. uri zjutraj, v preostanku noči pa se je temperatura zaradi vpliva bližajoče se vremenske motnje dvigovala. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -14,0 °C. Tekom opisanega mrzlega obdobja ni bil zabeležen primer, ko bi temperatura enakomerno brez večjih motenj padala od popoldneva do jutra. V mrazišču je bilo z 12,0 °C najtopleje 27. novembra. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 11,8 °C. V noči na 12. december je bilo začasno postavljeno tudi merilno mesto v sosednjem mrazišču, ki je zaradi svoje oblike pri raziskovalcih mrazišč znano kot Dvojček. Naslednjo noč merilno mesto sicer ni bilo postavljeno, je bilo pa zato izvedenih nekaj terenskih meritev temperature.

V mrazišču Dvojček se žal še vedno opravljajo le občasne meritve pozimi.

Iz spodnjega grafikona je razvidno, da je Dvojček zaradi večje odprtosti kotanje bolj ekstremno mrazišče od Dolince. Vse je odvisno od vetrovnih razmer in zasneženosti tal. V kopnih razmerah je Dolinca vedno hladnejša, ob snegu in ugodnem vetru pa je temperatura v Dvojčku pogosto za eno ali dve stopinji Celzija nižja. Zaradi večje plitvosti Dvojčka se tu motnje v nočnem ohlajanju odražajo v precej večji meri (1). Motnja, ki v Dolinci povzroči komaj zaznavno spremembo v poteku temperature, se lahko v Dvojčku kaže kot nenadna otoplitev za skoraj 10 °C.

Mrazišča so se po temperaturi zraka močno razlikovala od okolice.

Dolinca pa zagotovo prednjači na področju najvišjih dnevnih temperatur (2). V globlji in od okoliških smrek bolj zasenčeni kotanji se lahko plast hladnega zraka lažje obdrži kot v bolj odprtih mraziščih. 11. decembra je bil tako zabeležen temperaturni maksimum komaj -11,3 °C. Še nižji maksimum je bil zabeležen 20. decembra 2009, ko se je temperatura z jutranjih -31,5 °C dvignila na samo -15,2 °C.

Logaško polje je znano po nizkih jutranjih temperaturah, vendar so mrazišča na malo višjih okoliških hribovjih navadno precej hladnejša. Na zasebni vremenski postaji v Gorenjem Logatcu je bila namreč tekom mrzlega obdobja najnižja temperatura -18,8 °C izmerjena 13. decembra. Mrazišči Dolinca in Dvojček sta bili v večernih urah precej hladnejši od nekaterih drugih bolj znanih slovenskih mrazišč, kot je Babno Polje ali Zadlog nad Idrijo. To je razvidno tudi iz spodnje primerjave med izbranimi mrazišči.

Potek temperature v treh izbranih mraziščih v noči na 12. december 2012.

Mrazišča se izjemno ohladijo že v prvih nekaj večernih urah - Dvojček 12. decembra ob 20. uri.

Viri podatkov:

– ARSO-meteo.si

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

V zadnjem merilnem nizu med 15. oktobrom in 17. novembrom je prevladovalo oblačno vreme. Takšne vremenske razmere, sicer značilne za prehodne jesenske mesece, v mraziščih ne dopuščajo posebnega mraza, ki tako po temperaturi manj odstopajo od okolice kot je to običajno. 30. oktobra zjutraj je bila ob prisotnosti snežne odeje sicer zabeležena nizka temperatura zraka, ki pa bi bila še precej nižja če tekom noči ne bi nastala nizka oblačnost.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -11,7 °C izmerjena 30. oktobra. Minimum je bil dosežen malo po polnoči, v preostanku noči pa se je temperatura zaradi oblačnosti in prebitja temperaturne inverzije dvignila na -2,7 °C, kolikor je bila takrat tudi temperatura v okolici mrazišča. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -3,2 °C. Temperatura se je v mrazišču izraziteje spustila še 30. oktobra zvečer (-7,1 °C), 8. novembra (-4,3 °C) in 10. novembra sredi noči (-4,1 °C). V mrazišču je bilo z 20,3 °C najtopleje 19. oktobra. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 20,6 °C.

Hitri posnetek nastanka večerne radiacijske meglice v mrazišču Dolinca 22. oktobra 2012.

V zadnjem merilnem nizu med 12. septembrom in 15. oktobrom je prevladovalo bolj dinamično vreme s pogosto oblačnostjo. Takšne vremenske razmere ne dopuščajo posebnega mraza v mraziščih, ki tako po temperaturi manj odstopajo od okolice kot je to običajno. To se pogosto dogaja ravno v prehodnih jesenskih mesecih.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -2,0 °C izmerjena 17. septembra. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je iste noči ohladilo do 5,4 °C. Vendar je bilo na tej lokaciji še hladneje v noči na 21. september. Temperatura se je v mrazišču izraziteje spustila še 21. (-1,5 °C) in 22. septembra (-0,6 °C). Po tem datumu temperatura ni več padla pod ledišče in to kaže na slabe vremenske razmere v nadaljevanju merilnega obdobja, ko je potencial za nizke temperature sicer večji. Veliko je bilo primerov nepopolnega ohlajanja, ko so vremenske razmere dopuščale le kratkotrajne in izrazite padce temperature. V mrazišču je bilo z 22,0 °C najtopleje v treh dneh, 18., 25. in 29. septembra. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila najvišja izmerjena temperatura v dveh dneh nižja kot v mrazišču, le 25. septembra je zaradi jugozahodnega vetra segla za spoznanje višje do vrednosti 22,1 °C.

V zadnjem merilnem nizu med 13. avgustom in 12. septembrom je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -0,6 °C izmerjena 8. septembra. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je iste noči ohladilo do 7,4 °C. Temperatura je padla pod ledišče tudi 28. avgusta, ko je bilo -0,1 °C in tako sta bila v zadnjem mesecu meteorološkega poletja zabeležena kar dva dneva z negativno jutranjo temperaturo. V bližino ledišča se je temperatura spustila še 27. avgusta (0,2 °C) in 9. septembra (0,6 °C). V mrazišču je bilo s 34,2 °C najtopleje 22. avgusta. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi zatišne lege izmerjeno celo 35,6 °C.

Napoved, da se bo sredi dolgotrajnega sušnega obdobja temperatura zraka v mraziščih lahko spustila pod ledišče, se je uresničila. Tako je bila v zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 20. julijem in 13. avgustom, v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -0,6 °C izmerjena 12. avgusta. To je v tem mrazišču druga najnižja izmerjena avgustovska temperatura zraka. Dosežena je bila po popoldanski temperaturi 25,1 °C dan pred tem, na najnižji vrednosti -0,6 °C je vztrajala dobre pol ure, pod lediščem pa med 5. in 7. uro zjutraj. V sosednjem mrazišču Dvojček, kjer so potekale vzporedne meritve, se je ohladilo do 0,0 °C. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem Dolinca, se je iste noči ohladilo do 9,0 °C, na najvišjem vrhu Zaplane, Ulovki, pa do 9,1 °C. Z vidika nizkih temperatur v mraziščih je bistvenega pomena izrazita sušnost tal ter suho ozračje. Vodna para v zraku je namreč najpomembnejši toplogredni plin, ki ovira nočno izhajanje toplote nazaj v vesolje. Temperatura tako preko noči najbolj pade v suhih območjih s čim manj vegetacije, zato ne presenečajo velika dnevna temperaturna nihanja npr. v puščavah. Vse najnižje temperature najnovejšega merilnega niza so se v mrazišču pojavile v prvi polovici avgusta. Dan po najnižji temperaturi se je ohladilo do 2,0 °C, 11. avgusta do 2,1 °C, 10. avgusta pa do 2,7 °C. V mrazišču je bilo s 33,1 °C najtopleje 5. avgusta. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi zatišne lege izmerjeno celo 34,4 °C.