V jasnih in mirnih nočeh nastane nad Logaškim poljem radiacijska megla, ki velikokrat pokriva tudi nižja okoliška hribovja, premika pa se od višjega k nižjemu delu Logaškega polja v smeri Vrhnike. Od tod izvira na Zaplani nočni veter, ki piha približno iz jugozahodne smeri. Na Zaplani je megla te vrste najpogostejša v naseljih Prezid, Jerinov grič in Ograje. Ob prehodu čez sedlo Jerinovega griča se megla proti Vrhniki navadno spušča v precej fotogeničnih pramenih, a teh ob snemanju spodnjega time lapse posnetka ni bilo moč opaziti.

V obdobju med 10. avgustom in 1. septembrom je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka 0,0 °C izmerjena 16. avgusta. Iste noči se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča, ohladilo do 10,0 °C, vzrok za tako veliko temperaturno razliko med merilnima mestoma pa je bila noč z rahlim vzhodnim vetrom in nizko vlažnostjo zraka. V mrazišču so bile hladne noči pogoste, 17. avgusta je bilo 0,7 °C, 30. avgusta 1,3 °C, temu pa je sledil še cel niz noči z minimalno temperaturo med 2 in 4 °C. Najvišja temperatura v merilnem obdobju, 30,1 °C, je bila izmerjena 13. in 18. avgusta. Na zgornji vremenski postaji Zaplana je bilo 13. avgusta topleje (32,2 °C), 18. avgusta pa hladneje (29,1 °C) kot v mrazišču Dolinca.

V Dolinci so letos meritve temperature zraka potekale že deseto poletje zapored. Izkazalo se je, da se temperature pod 0 °C na 2 m višine pojavljajo v katerem koli poletnem mesecu in skoraj vsako poletje. V spodnji tabeli so zbrani podatki o številu hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je enaka ali nižja od 0 °C) in najnižji izmerjeni temperaturi v posameznem meteorološkem poletju (junij, julij in avgust).

Sušno obdobje se je pričelo v juniju, se nadaljevalo v julij in z izrednim vročinskim valom doseglo višek v avgustu. Rastlinska suša je bila najbolj izrazita v dneh pred dežjem 14. avgusta, hidrološko sušo pa sta blažili izdatno namočeni zima in pomlad. Kljub temu je bila nekaj časa motena oskrba s pitno vodo iz vodovodnega omrežja tako v delih logaške občine (Hotedršica), kot tudi na Zaplani, ki se v večjem delu napaja z vrhniškim vodovodom. V bližnji preteklosti poleti bukve niso izgubljale listja in vrtov ni bilo potrebno prisilno senčiti. V zadnjih dveh poletjih je bilo oboje že dejstvo, toda ljudje pričnemo tako ekstremna poletja hitro dojemati kot običajna.

Drugič zapored je listje z bukev odpadalo že v poletju.

V večjem delu Zaplane je zakraselost površja velika, prst je plitva in znaki suše se pokažejo že med vsakim krajšim sušnim obdobjem. Letošnja rastlinska suša je dosegla podobno stopnjo kot lanska, zanimivo pa so bile posledice nekoliko drugačne. Smrekovi sestoji so se za razliko od lani manj sušili zaradi lubadarja, vendar se bodo posledice letošnjih ugodnih vremenskih razmer za razvoj lubadarja lahko pokazale šele naslednje leto. Leska je kot je to že običajno na nekaterih rastiščih ogolela precej hitro, suša pa se je zelo poznala predvsem na bukvi. Celo s starih, dobro prilagojenih bukovih dreves je listje množično odpadalo že v začetku avgusta, kaj takega pa se za posamezna starejša drevesa v okolici vremenske postaje Zaplana ne pomni vsaj zadnjih 40 let. Nasprotno so bile nekatere mlajše bukve letos v boljšem stanju v primerjavi z lanskim avgustom. Vrtove se je bolj kot obdelovalo, reševalo, kajti zaradi vročinskega stresa se je z zalivanjem vrtnine zgolj ohranjalo pri življenju.

Posledice suše na leski.

Posledice suše na živi meji, obrezani v zgodnjem poletju.

“Topinambur” je kljub vzdržljivosti zaradi krompirju podobnim gomoljem težko prenaÅ¡al suÅ¡o.

V mrazišču Dolinca je megla pogost pojav. V prvih večernih urah je pogosta zlasti v primerih, ko se po dežju čez dan hitro razjasni, zjutraj pa se megla pojavlja skoraj dnevno, razen v dneh s slabim ali zelo suhim vremenom ter v primerih ko Zaplano prekriva splošna megla. V noči na 24. avgust je deževalo, hitra razjasnitev pa je imela za posledico nastanek meglice v mrazišču. Ta se pojavlja v različnih oblikah in na različnih višinah mrazišča, pogosto je preoblikuje tudi nočni veter, ki na Spodnji Zaplani piha iz smeri Logaškega polja.

Spodnji time-lapse posnetek megle v mrazišču je sestavljen iz 2081 fotografij, posnetih v časovnem intervalu 1 sekunde. Tako je pol ure dogajanja zajetega v minuto dolgem posnetku. Po številnih nastavitvah in testiranjih je bila verjetno dosežena maksimalna možna kakovost posnetkov za uporabljeni mobilni telefon in le še meglica bi lahko bila lepša. Bolj umirjeno gibanje in lepšo strukturo meglice se namreč pričakuje v prihajajočih mesecih ko bo manj moteča tudi neposredna sončna svetloba.

V obdobju med 10. junijem in 10. avgustom je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka -1,1 °C izmerjena 28. junija. V preteklih letih je bila v prvih dneh meseca sicer izmerjena tudi že precej nižja junijska temperatura, letošnji dogodek pa je poseben zaradi trajanja negativne temperature, ki je vztrajala pod lediščem od 1. do 7. ure zjutraj. Na dan najnižje temperature se je na vremenski postaji Zaplana 21 m nad dnom mrazišča Dolinca ohladilo do 8,3 °C. Temperatura se je spustila do ledišča še 13. junija, zelo hladno pa je bilo še v treh junijskih nočeh. 29. junija je bilo 0,1 °C, 12. junija 0,6 °C in 14. junija 1,4 °C. Tekom avgustovskega vročinskega vala je bila najnižja jutranja temperatura 3,2 °C, 8. avgusta pa se je temperatura z rekordnih 37,1 °C spustila na 8,2 °C ob 1. uri zjutraj. Zaradi zgodnjega temperaturnega minimuma ni bila presežena doslej največja temperaturna razlika med dnevom in nočjo, ki znaša 30,4 °C z dne 21. julija 2006.

Oblaki rodu altocumulus in vrste lenticularis v obliki leče pogosto nastajajo na grebenu Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. Na Zaplani so vidni na severnem in severovzhodnem obzorju in kažejo na severno smer vetra v višini samih oblakov. V primeru, da je severnik prisoten tudi nižje, so vremenske razmere na Zaplani drugačne kot ob drugih smereh vetra, tudi severovzhodni. Ob severniku je vetrovnost na Zaplani manjša, čez dan piha lokalni veter iz smeri Vrhnike, na Spodnji Zaplani zvečer hitro nastane temperaturna inverzija in noči so zelo hladne. Ob takem vetru je Zaplana vremensko gledano ločena od razmer v Ljubljanski kotlini, saj so jutra tudi na sicer pogosto megleni Spodnji Zaplani jasna, ali pa se iz smeri Logatca razširi le plitva radiacijska megla. Vlažnost zraka je običajno nizka, pozimi pa se v primeru padavin meja sneženja spusti nižje kot ob vzhodniku.

Na zgornjem hitrem posnetku si lahko ogledate opisane oblake, ki so bili na Zaplani vidni v nedeljo, 30. junija. Vidne so tudi tri “kosilnice” na vodni pogon.

V maju in v začetku junija se je spremenljivo vreme nadaljevalo, v mraziščih pa ni bilo zabeleženih posebnih temperaturnih ekstremov. V obdobju med 3. majem in  10. junijem je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -1,4 °C izmerjena 15. maja. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad dnom mrazišča Dolinca se je v omenjeni noči ohladilo do 4,8 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču izmerjena še 14. maja sredi noči (-0,5 °C) in 19. maja (-0,2 °C), ko se je tudi zadnjič spustila pod ledišče. 9. junija je bila ob zahodniku izmerjena najvišja temperatura 24,6 °C, na zgornji meteorološki postaji Zaplana pa 24,5 °C.

Tekom minule zime v mraziščih Zaplane ni bilo izjemno nizkih temperatur in podobno je bilo tudi v najnovejšem spomladanskem merilnem nizu, ki ga je zaznamovala predvsem debela in dolgotrajna snežna odeja v zaprtih mraziščih. Ta je bila posledica izdatnih snežnih padavin pozimi in v zgodnji pomladi ter relativno suhega aprila.

V obdobju med 13. marcem in 3. majem so bile jasne noči brez vetra redke in še te so se pojavljale v času manj mrzle zračne mase. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -15,5 °C izmerjena 16. marca. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad dnom mrazišča Dolinca se je v omenjeni noči ohladilo do -9,5 °C. Temperaturna razlika med mraziščem in okolico tako ni bila posebno velika. Temperatura se je v mrazišču globoko spustila še 28. marca sredi noči (-14,6 °C), v nadaljevanju pa so bile nočne temperature že precej višje. V merilnem obdobju se je temperatura nazadnje spustila pod ledišče 26. aprila, ko je bilo -0,8 °C. 1. maja je bila ob vzhodnem vetru v mrazišču izmerjena najvišja temperatura 27,1 °C, na zgornji meteorološki postaji Zaplana pa 25,2 °C.

Zaradi dinamičnega vremena s pogostimi padavinami, kakršno je vladalo v minulih mesecih, pa najbolj zanimivi izmerjeni podatki ne prihajajo iz Dolince, temveč iz precej globjega mrazišča Globoka dolina pri Jezercu. Po sneženi zimi in prvi tretjini pomladi je Globoko dolino še večji del aprila pokrivala meter debela snežna odeja, ki še do 5. maja zjutraj ni povsem skopnela. Sneg v Dolinci je pobralo tri tedne prej, mrazišče pod sedanjim čebelnjakom pa je bilo zasneženo do konca aprila. Dolgo v pomlad zasneženo dno Globoke doline je imelo velik vpliv na temperaturo zraka v tej kraški kotanji.

Potek temperature zraka v mrazišču Globoka dolina v primerjavi z vremensko postajo Zaplana spomladi 2013.

Kot je razvidno iz grafikona je temperatura zraka sledila temperaturi snežne odeje, ki znaša okoli 0 °C. V začetku obdobja je temperatura zraka tudi podnevi vztrajala okoli ledišča, v nadaljevanju pa se je temperatura približala ledišču le še ponoči. Vpliv snežne odeje je dobro viden 16. in 17. marca, ko se je ob otoplitvi v mrazišču hitro segrelo do 0 °C, nad to vrednostjo pa zaradi vpliva mrzlega snega temperatura ni segla. Nizka nadmorska višina mrazišča se pozna v dneh okoli 25. marca, ko je bilo mrazišče ob vetrovnem in s tem premešanem ozračju toplejše od vremenske postaje Zaplana. 18. aprila čez dan pa je bila med vremensko postajo Zaplana in mraziščem zabeležena temperaturna razlika kar 19,2 °C. Takšna temperaturna razlika na območju Zaplane še ni bila izmerjena.

Zima je bila bogata s snežnimi padavinami in čeprav je bil april pretopel mesec se je v mnogih mraziščih Zaplane snežna odeja obdržala večji del omenjenega meseca. Globoko dolino pri Jezercu pa je sneg pokrival tudi še 1. maja. Omenjenega dne je bilo v tem najnižje ležečem mrazišču na 489 m nadmorske višine še 32 cm snega. Ne gre za izjemen dogodek, saj je mrazišče sneg pokrival tudi že v maju 2004, tisto zimo pa je zanimivo padlo manj snežnih padavin kot letos. Dolgotrajna snežna odeja v mrazišču je odvisna več dejavnikov in ne zgolj od velike količine snežnih padavin, ki so sicer najpomembnejše. V lanski pomladi 2012 je snežna odeja v mrazišču skopnela že sredi marca, kar je bila posledica zelo majhne količine snežnih padavin pozimi. Letošnji sneženi zimi je sledil topel april, hladnih noči je bilo malo in snežna odeja v mrazišču je redko pomrznila.

Pogled proti dnu Globoke doline.

Snežna krpa je po povrÅ¡ini merila Å¡e okoli 100 m².

Snežne luknje okoli snegomera in drevesnih debel pa so nakazovale na še vedno konkretno debelo snežno odejo. Tla so bila povsem razmočena, veliko leskovih grmov je sneg tudi izruval.

Kontrast med snežno odejo in delno olistanim drevjem nad mraziščem je bil velik.

V mrazišču bo pomlad skoraj povsem izostala, saj bo zimi naenkrat sledilo poletje.

Zimska sezona 2012/2013 je bila glede snežnih padavin pravo nasprotje lanski sezoni, ko je snežna odeja tudi v mraziščih skopnela najkasneje v sredini marca. Kot kaže bodo letos nekatera mrazišča podobno kot v starih časih zasnežena še med prvomajskimi prazniki.

Sneg na Zaplani je skopnel že pred 10. aprilom. 15. aprila so kot ostanki zametov ponekod še ležale snežne krpe, več snega pa je bilo v senčnih in zatišnih legah. Snežna odeja je pokrivala osojni del mrazišča Dolinca, v mrazišču Globoka dolina (489 m) pri Jezercu pa je bilo izmerjeno kar 92 cm snega. Snežna odeja je bila pomrznjena in je nosila človeško težo. V teh toplih in suhih dneh se snežna odeja v mrazišču tali precej manj kot bi se v hladnejših in vlažnih dneh.

Metrska oznaka na snegomeru v Globoki dolini.

Popolno zimsko mirovanje sredi aprila 2013.

V zimski sezoni 2003/2004 je snežna odeja v Globoki dolini skopnela 3. maja, v sezoni 2005/2006 29. aprila, 2009/2010 20. aprila in v sezoni 2010/2011 5. aprila. Glede na snežne razmere in potek vremena v Rovtah in Logatcu je po letu 1961 v Globoki dolini snežna odeja trikrat presegla višino dveh metrov. Ocenjena skupna višina snežne odeje za april 1970 znaša 260 cm, za marec 1984 in april 1996 pa 220 cm. V minuli zimski sezoni je bila 24. februarja v mrazišču izmerjena 161 cm debela snežna odeja.