Trimesečje marec, april in maj je bilo na območju osrednje Slovenije za več kot 1 °C toplejše od dolgoletnega povprečja v obdobju med leti 1981 in 2010. Meteorološko pomlad so zaznamovali zimski vremenski dogodki v njeni drugi polovici, ko je prišlo do nizkih temperatur, pozebe in sneženja. Za razliko od lanskega leta je bil letošnji prehod iz pomladi v poletje namočen, pred poletjem je torej vladalo ugodno hidrološko stanje.

V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C), letošnja pa je bila s povprečno temperaturo 9,0 °C precej običajna. Tudi število dni z negativno temperaturo zraka ni bistveno odstopalo od prejšnjih let, so se pa po pretoplem začetku pomladi hladni dnevi pojavljali še konec aprila. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 30. aprila, pri tleh pa še 17. maja. Padlo je 407,7 mm padavin ali 115 % dolgoletnega pomladnega povprečja, vendar so bile v minulem desetletju zabeležene kar štiri bolj mokre pomladi. Tako kot lansko je tudi letošnjo pomlad zaznamovalo sneženje, ki je bilo še obilnejše in kasnejše, s čimer je sovpadlo s skoraj že povsem ozelenelo vegetacijo. 30-centimetrska snežna odeja je bila za konec aprila neobičajna, medtem ko se za prvo polovico aprila spominjamo že precej debelejše snežne odeje.

Aprilsko pozebo bodo pomnile tudi veverice, saj orehov ne bo.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2016 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2016.

Po večini kriterijev je bila pomlad v najvišjih predelih Zaplane hladnejša kot na Spodnji Zaplani. Število hladnih dni z negativno temperaturo zraka je bilo na podlagi razpoložljivih merilnih mest sicer precej podobno ne glede na nadmorsko višino, saj je bila razlika med Spodnjo Zaplano in več kot 200 m višje ležečo Ulovko le en dan. Na slednji je bil zabeležen tudi ledeni dan, 16. marca se ni ogrelo nad -0,6 °C, 28. aprila pa je bilo tik po sneženju le desetinko stopinje nad ničlo. Ledeni dnevi v začetku pomladi niso redkost, v zasneženi pomladi 2013 so se pojavljali tudi v nižjih nadmorskih višinah. Zaradi splošne ohladitve ob aprilskem sneženju je bila zadnja negativna temperatura zraka na Spodnji Zaplani in na Ulovki zabeležena z zamikom enega dneva, večja časovna razlika pa je bila v pojavu slane, ki je v sredini maja na Ulovki ni bilo. Mrzli dnevi s temperaturo zraka pod -10 °C so povsem izostali, v preteklosti je bilo namreč v marcu v mraziščih tudi pod -20 °C, drugod pa pod -10 °C. Tokrat se tudi v dveh najbolj izpostavljenih mraziščih Zaplane ni ohladilo do -10 °C. V mrazišču Dolinca je bila zadnja spomladanska negativna temperatura izmerjena 21. maja.

Maj je bil v osrednji Sloveniji za pol st. C hladnejši od povprečja obdobja 1981-2010. Po daljšem času smo beležili hladnejši mesec od novodobnega povprečja, čeprav je temperatura še vedno krepko presegla povprečje iz minulega stoletja. Padavinsko bogat mesec je prinesel temperature nad 25 °C, pa tudi še jutranjo slano.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 12,5 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala maj 2013 (11,9 °C) in 2009 (15,1 °C). Letošnji maj je bil na Zaplani tako drugi najhladnejši od pričetka stalnih meritev temperature. Kljub nižjemu temperaturnemu povprečju toplega vremena ni manjkalo, nad 25 °C se je ogrelo v treh dneh in 28. maja se je ogrelo do 26,6 °C. Najnižja temperatura 1,4 °C je bila izmerjena 17. dne, ko se je pojavila celo slana. Pri tleh se je temperatura pod ledišče spustila tekom dveh noči. Padlo je 178,6 mm dežja, kar je več kot 150 % običajne majske višine padavin. Toplejše vreme ob koncu meseca so skazile predvsem pogoste, vendar po količini manjše padavine. Na mesečni ravni je bila v približno enakem deležu zastopana tako vzhodna, kot zahodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v maju 2016.

April je bil v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejši od povprečja v letih 1981-2010. Večji del aprila je bila temperatura močno nad povprečjem, vendar nas je hladna fronta ob koncu meseca iz pretople pomladi ponesla v zapoznelo zimo. Grozile so pozebe, zapadel je sneg in snežna odeja se je za nekaj dni celo obdržala.

April je prinesel praktično vse mogoče razmere, ki si jih človek lahko zamisli.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 9,8 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala april 2008 (8,0 °C) in 2007 (11,8 °C). Zaplana se je zaradi oblakov in megle pozebi dvakrat izognila, 30. aprila pa se je temperatura le spustila pod ledišče in sicer do -1,8 °C, tik nad snežno odejo pa je bilo -5 °C. Najvišja temperatura je bila izmerjena 6. aprila (22,0 °C). 28. aprila čez dan se je zaradi hladilnega učinka snežne odeje ogrelo le do 2,1 °C. To je bil najhladnejši dan druge polovice aprila od začetka meritev leta 2006. Pod ledišče se je temperatura spustila v 3 dneh. Padlo je 112,1 mm dežja in snega, kar ustreza 70 % običajne aprilske višine padavin. 27. aprila zvečer je bilo izmerjeno 29 cm snega in beležili smo tri dneve s snežno odejo. Zadnje aprilsko jutro je bilo povsem zimsko, navsezadnje smo bili škripajočega pomrznjenega snega pod nogami redko deležni celo sredi minule pretople zime. Snežne plohe so se pojavljale tudi v dneh pred omenjeno vremensko fronto. Na mesečni ravni je prevladoval veter zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v aprilu 2016.

V osrednji Sloveniji je bil marec za stopinjo Celzija toplejši od povprečja v obdobju 1981-2010. V prvih desetih dneh meseca se je nadaljeval trend pogostih padavin, nato se je vreme ustalilo in v nadaljevanju je bilo dežja le za vzorec.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 4,8 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala marec 2013 (1,5 °C) in 2012 (7,5 °C). Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 15. marca (-3,5 °C), najvišja 31. marca (17,4 °C). Pod ledišče se je temperatura spustila v 12 dneh. Padlo je 117 mm dežja in snega, kar ustreza običajni marčevski količini padavin. Največ snega je bilo izmerjeno 3. marca zvečer, 24 cm. V celem mesecu je snežilo štirikrat, nazadnje pa je snežna odeja prekrivala tla 16. marca. Zadnja sneženja so bila temperaturno mejna in v najvišjih delih Zaplane (Ulovka) je bilo snega opazno več kot na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani. 23. marca je pihal močan severovzhodnik in najmočnejši sunki vetra so verjetno presegali 60 km/h. Vremenska postaja je z zgolj 14-sekundnimi meritvami zabeležila sunek vetra 53 km/h. Po več mesecih jugozahodnega vremena je v marcu severovzhodni veter prevladoval nad jugozahodnikom.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2016.

Prvi del meteorološke zime 2015/2016 je bil stanoviten in izjemno suh, drugi vremensko spremenljiv in moker, v obeh primerih pa so bile temperature precej previsoke za ta najhladnejši del leta. Za nami je tako ena od najtoplejših zim v zadnjega pol stoletja in tretja zelo topla zima zapored. Na območju osrednje Slovenije je od dolgoletnega povprečja 1981-2010 odstopala za 2 °C, zimske razmere smo občutili predvsem ob januarskem mrazu ter ob skromnih, toda relativno pogostih snežnih padavinah v februarju.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila 2,1 °C in tudi vsi trije zimski meseci so bili v povprečju nad lediščem. Temperatura se je najvišje dvignila v decembru, ko je bilo za ta mesec rekordnih 15,2 °C, najnižje pa se je spustila v januarju, do -12,2 °C. V zadnjih petnajstih zimah se nikoli ni ohladilo bolj kot 1. marca 2005, na prvi dan meteorološke pomladi tistega leta je bilo izmerjeno kar -18,5 °C. Od pričetka rednih temperaturnih meritev na Zaplani so se zvrstile že štiri najtoplejše zime v vsaj zadnjega pol stoletja in samo zima 2005/2006 je bila primerljiva z zimami, ki so se pojavljale še pred 30 leti.

Zima 2015/2016 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Kljub izjemno suhemu decembru je bila zimska količina padavin nadpovprečna, padlo je 409,6 mm oz. 115 % običajnih zimskih padavin na meteorološki postaji v bližnjih Rovtah. V decembru je padel manj kot 1 % vseh zimskih padavin, njegovo veliko nasprotje pa je bil izdatno namočen februar. Ni bilo izrazitega zimskega obdobja, saj je za pravo zimsko idilo v januarju na Zaplani manjkala predvsem večja količina snega. Snežna odeja je bila z 31 cm najdebelejša 13. februarja. V februarju je nasploh pogosto snežilo, sneg pa je vedno znova hitro skopnel.

Takšni prizori niso bili redki, pač pa kratkotrajni.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Šentjošta (predvidoma reprezentativen za Zgornjo Zaplano na višini okoli 650 m nad morjem), Ulovke (najvišja točka Zaplane) in mrazišča Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2015/2016.

V decembru je bilo na višinskih vremenskih postajah topleje kot na nižje ležečih območjih, v drugi polovici zime pa je bilo ravno obratno. Višine so bile zaradi spremenljivega vremena ob odsotnosti temperaturne inverzije hladnejše in temperaturne razlike med merilnimi mesti so se tekom zime uravnotežile. S tem je bila povprečna zimska temperatura na vseh treh standardnih vremenskih postajah podobna. December je bil izjemno topel mesec v višinah, na Ulovki se temperatura v obdobju med 14. in 28. decembrom, torej v 16 dneh sploh ni spustila pod 0 °C. V mrazišču Dolinca je bilo izmerjeno za to mikrolokacijo skromnih -19 °C, zime v katerih se temperatura ne spusti pod -20 °C so redke in minula zima tudi ni prva od takšnih. Nižje bi se lahko temperatura zraka v mraziščih Zaplane spustila v primeru debelejše januarske snežne odeje.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom

Februar po tipu vremena ni sledil prvima dvema mesecema letošnje meteorološke zime. Bil je zelo topel in moker, pogosti padavinski dogodki so se večkrat končali tudi s sneženjem. V osrednji Sloveniji je bil februar za kar 4 °C toplejši od povprečja med letoma 1981-2010.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 3,3 °C. Po letu 2006 je bila v februarju le-ta večinoma negativna, doslej pa sta temperaturno najbolj odstopala februarja 2007 (3,9 °C) in 2012 (-3,7 °C). Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 11. februarja (-3,7 °C), najviÅ¡ja 1. februarja (12,2 °C). Najnižja izmerjena temperatura -3,7 °C je za mesec februar zelo skromna vrednost, po letu 2006 v februarju na Zaplani Å¡e nikoli ni bilo tako malo mraza. Pod ledišče se je temperatura spustila v 13 dneh. Padlo je 284,6 mm dežja ter snega in običajne februarske padavine – mesec februar je v tem delu države statistično najbolj suh mesec v letu – so bile presežene skoraj Å¡tirikratno. Na vremenski postaji Zaplana je bil bolj moker le Å¡e žledni februar 2014. Največ snega je bilo izmerjeno 13. februarja, 31 cm. V celem mesecu je snežilo kar desetkrat, snežna odeja debeline vsaj 1 cm ob 7. uri zjutraj pa je bila zabeležena v le 12 dneh. Količine novozapadlega snega so bile namreč majhne in sneg je vedno hitro skopnel. Podobno kot vso minulo zimo je tudi v februarju prevladoval jugozahodnik.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2016.

Viri podatkov:

• spletni portal ARSO-meteo.si

V osrednji Sloveniji je bil januar za 1 °C toplejši od povprečja med letoma 1981-2010, povprečna mesečna temperatura tega statistično najhladnejšega meseca v letu pa je bila večinoma nad lediščem. Januar je kljub temu pustil bolj kot ne zimski vtis, saj sta ga v bolj skromni obliki spremljala sneg in mraz.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 0,2 °C. Za primerjavo je bilo s 3,6 °C najtopleje januarja 2007, z -3,5 °C pa najhladneje januarja 2010. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 19. januarja (-12,2 °C), najvišja pa 26. januarja (12,6 °C). Pod ledišče se je temperatura spustila v 22 dneh, presegla ga ni v 10 popoldnevih, dvakrat pa se je temperatura spustila pod -10 °C. Padlo je 122,3 mm padavin, kar je 10 % več od dolgoletnega januarskega povprečja. Prva polovica meseca je bila bogata, druga pa skopa s padavinami. Na Zaplani je bil januar povečini zasnežen in največ snega, 20 cm, je bilo 4. januarja. Snežna odeja je nato skopnela in se znova pojavila v sredini meseca, ko se je kljub majhni debelini zaradi mrzlega in suhega vremena obdržala dlje časa. To velja za ravninska in senčna območja, prisojne lege so bile namreč kopne že kmalu po koncu sneženja. Na mesečni ravni je podobno kot v novembru in decembru prevladoval zahodni veter, močan jugozahodnik pa se je pojavil kar dvakrat in sicer 11. in 31. januarja.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2016.

Viri podatkov:

• spletni portal ARSO-meteo.si

V letu 2015 ni bilo uničujočih vremenskih dogodkov, primerljivih s tistimi v letu poprej. Leto se je pričelo z mrzlim vremenom, nadaljevalo pa v precej toplejšem slogu. V najbolj kritičnem času med pomladjo in poletjem se je zaradi pomanjkanja padavin krepila hidrološka suša, k sreči pa je v nadaljevanju poletja deževalo takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Pod vplivom vztrajnega anticiklona so bili ob koncu leta izmerjeni novi mesečni temperaturni rekordi, posebno malo je bilo tudi padavin. V osrednji Sloveniji je bilo leto za več kot 1 °C toplejše od dolgoletnega povprečja v letih 1981-2010 in kot tako je bilo med najtoplejšimi doslej.

Povprečna letna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 9,9 °C in je bila druga najvišja doslej. Absolutna najnižja temperatura v letu 2015 je bila -13,1 °C (1. januar), najvišja 33,9 °C (19. julij). Po kriteriju povprečne mesečne temperature je bil mesec julij najtoplejši doslej, rekordno visoka temperatura za posamezni mesec pa je bila izmerjena v novembru in decembru. V meteorološki hišici na višini dveh metrov od tal se je temperatura spomladi zadnjič spustila pod ledišče 20. aprila, v jeseni pa prvič 20. oktobra. V najvišjih delih Zaplane je bilo obdobje med zadnjo in prvo zmrzaljo daljše predvsem na račun jeseni, ko se je na Ulovki pod 0 °C ohladilo kar mesec dni kasneje kot na nižje ležečih območjih.

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2015.

Leto 2015 je bilo drugo najbolj suho od pričetka meritev na Zaplani. Manj kot 1176,6 mm padavin, kolikor je bilo izmerjeno lani, jih je bilo le še leta 2011. Izmerjene padavine ustrezajo 60 % dolgoletnega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Prva polovica leta je bila skromno namočena, vendar je nato nekaj nenadejano izdatnih padavinskih dogodkov v poletju sušo omililo. Prva polovica jeseni je bila zmerno namočena, novembra in predvsem decembra pa so bile padavine skromne in še to večinoma v obliki snega. Mesec december bo ostal z vsega 2,7 mm padavin zapisan kot najbolj suh mesec od pričetka meritev. Najvišja snežna odeja, visoka 52 cm, je bila izmerjena 5. februarja. Izpostaviti velja tudi sneženje v sredini aprila, ki je prineslo 8 cm snega. Snežilo je tudi ob koncu novembra, vendar je snežna odeja do pričetka meteorološke zime skopnela in je nato vse do konca leta nismo več zabeležili. Posledica toplega anticiklona z jugozahodnimi vetrovi je bila izdatna osončenost v zadnjih dveh mesecih leta, to je v delu leta, ko je po nižinah zaradi megle običajno izrazito malo sonca.

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2015 v primerjavi s preteklimi leti.

Poleg zelo visoke povprečne temperature je leto 2015 izstopalo tudi po velikem številu dni s temperaturo višjo od 25 °C. Veliko, čeprav ne rekordno je bilo tudi število dni nad 30 °C. Število dni s temperaturo nižjo od 0 °C je bilo povprečno, skromno pa število dni s celodnevno negativno temperaturo in temperaturo nižjo od -10 °C. Hujšega mraza torej ni bilo, razen v mraziščih, kjer pa so kriteriji glede mraza močno drugačni. V mrazišču Dolinca je bilo 1. januarja -23,2 °C, še dvakrat v februarju pa se je temperatura spustila pod -20 °C. Negativna temperatura je bila izmerjena tudi v poletju in sicer -0,6 °C 18. junija.

Leto 2015 na vremenski postaji Zaplana.

Viri podatkov:

• spletni portal ARSO-meteo.si

V osrednji Sloveniji je temperatura zraka za dobro stopinjo Celzija presegla dolgoletno povprečje obdobja 1981-2010. Izjemno topel december je minil v višjih legah nad hladnim zrakom, ki je bil pogost spremljevalec zamegljenih nižin. V celem mesecu skorajda ni bilo padavin.

Na vremenski postaji Zaplana je bil to drugi najtoplejši december doslej. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila 2,6 °C, po letu 2005 je bilo s 3,6 najtopleje decembra 2006, z -1,7 °C pa najhladneje decembra 2010. Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 31. decembra (-7,0 °C), za mesec december pa je bilo rekordno toplo 27. decembra, ko se je ogrelo do 15,2 °C. Pod ledišče se je temperatura spustila v 19 dneh, presegla pa ga ni v treh ledenih dneh. V višjih legah na območju Logatca je temperatura pogosto ostajala nad lediščem ves čas tudi v dnevih, ko se v nižjih legah sploh ni ogrelo nad 0 °C. Zaplana je bila pogosto na robu hladnega zraka na območju Vrhnike, tako se je ob zahodniku lahko ogrelo preko 10 °C, dan prej in kasneje pa je bilo ob vzhodniku le malo nad 0 °C. Če je en sam padavinski dogodek preprečil zelo suh november pa se to ni ponovilo v mesecu decembru, ki je bil najbolj suh v zgodovini meteoroloških meritev na Zaplani. Padlo je zgolj 2,7 mm padavin, od katerih pa je samo 1 mm posledica rahlega dežja, preostanek je namreč prispevala jutranja rosa. Snega, ki bi pokril cvetoče trobentice in črni teloh torej ni bilo, novembrski sneg pa je skopnel tudi v najhladnejših mraziščih. Na mesečni ravni je podobno kot v mesecu pred tem prevladoval zahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v decembru 2015.

Viri podatkov:

• spletni portal ARSO-meteo.si
• vremenska postaja Medvedje Brdo nad Logatcem

Letošnja meteorološka jesen, s tem izrazom označujemo obdobje med septembrom in novembrom, se je po količini padavin in osončenosti pomembno razlikovala od lanske. Povprečna osončenost in majhna namočenost sta bili glavni značilnosti predvsem druge polovice jeseni, v kateri pa se je pojavil celo sneg.

Povprečna temperatura na Zaplani je bila 9,4 °C. Za primerjavo je bila najvišja povprečna temperatura v obdobju meritev zabeležena v jeseni 2006 (11,1 °C), najnižja pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila izmerjena 3. novembra (-3,6 °C), najvišja pa 1. septembra (29,1 °C). V sredini novembra se je izjemno ogrelo, prejšnji temperaturni rekord je bil popravljen kar dvakrat na novo rekordno vrednost 20,5 °C, kolikor je bilo izmerjeno dvajsetega dne v mesecu. Vse skupaj je padlo 387,2 mm padavin, kar predstavlja le dobro polovico običajnih jesenskih padavin. Padavine so bile neenakomerno porazdeljene, nekoliko presuhemu septembru in povprečno namočenemu oktobru je sledil zelo suh november, ki je običajno najbolj namočen mesec v letu. Z vidika preteklosti je bila letošnja jesen med manj namočenimi, najbolj mokra jesen je bila v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Minulo jesen je močno zaznamoval zimski preblisk s snegom ob koncu meseca novembra, kljub nekajdnevni prisotnosti snežne odeje pa zaradi oblačnosti večjega mraza ni bilo.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2015 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2015.

Podatki v tabeli kažejo na pogosto temperaturno inverzijo v minuli jeseni, saj je imela najnižje ležeča postaja Zaplana podobno ali celo nižjo povprečno jesensko temperaturo od višje ležečih postaj na Ulovki in v Šentjoštu. Kljub inverziji pa so najnižje temperature sovpadle z advekcijo oz. dotokom hladnejše zračne mase. Tako je bil absolutni jesenski temperaturni minimum na običajno hladnejši Zaplani višji kot na preostalih dveh merilnih mestih. Na Zaplani je bilo več hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, z razliko od Zaplane se na Ulovki in Šentjoštu v oktobru hladni dnevi še niso pojavili. Časovna razlika je znašala kar cel mesec, saj je temperatura pod ledišče na Zaplani prvič padla 20. oktobra, na Ulovki pa šele ob sneženju 21. novembra. Megla in nizka oblačnost sta bili redki, s tem je bilo ledenih dni s celodnevno negativno temperaturo zraka najmanj na Zaplani, čeprav je bilo v preteklosti tudi že obratno. Novembrska otoplitev je bila bolj izražena v višinah, na Ulovki je bilo kar dvakrat izmerjeno vsaj 20 °C, enkrat celo 21,4 °C, kar je več kot na Spodnji Zaplani. V mrazišču Dolinca jesenske temperature zraka pod -10 °C niso vsakoletni, a tudi ne neobičajen pojav.