Trimesečje marec, april in maj je bilo na območju osrednje Slovenije za več kot 1 °C toplejše od dolgoletnega povprečja v obdobju med leti 1981 in 2010. Meteorološko pomlad so zaznamovali zimski vremenski dogodki v njeni drugi polovici, ko je prišlo do nizkih temperatur, pozebe in sneženja. Za razliko od lanskega leta je bil letošnji prehod iz pomladi v poletje namočen, pred poletjem je torej vladalo ugodno hidrološko stanje.

V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C), letošnja pa je bila s povprečno temperaturo 9,0 °C precej običajna. Tudi število dni z negativno temperaturo zraka ni bistveno odstopalo od prejšnjih let, so se pa po pretoplem začetku pomladi hladni dnevi pojavljali še konec aprila. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 30. aprila, pri tleh pa še 17. maja. Padlo je 407,7 mm padavin ali 115 % dolgoletnega pomladnega povprečja, vendar so bile v minulem desetletju zabeležene kar štiri bolj mokre pomladi. Tako kot lansko je tudi letošnjo pomlad zaznamovalo sneženje, ki je bilo še obilnejše in kasnejše, s čimer je sovpadlo s skoraj že povsem ozelenelo vegetacijo. 30-centimetrska snežna odeja je bila za konec aprila neobičajna, medtem ko se za prvo polovico aprila spominjamo že precej debelejše snežne odeje.

Aprilsko pozebo bodo pomnile tudi veverice, saj orehov ne bo.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2016 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2016.

Po večini kriterijev je bila pomlad v najvišjih predelih Zaplane hladnejša kot na Spodnji Zaplani. Število hladnih dni z negativno temperaturo zraka je bilo na podlagi razpoložljivih merilnih mest sicer precej podobno ne glede na nadmorsko višino, saj je bila razlika med Spodnjo Zaplano in več kot 200 m višje ležečo Ulovko le en dan. Na slednji je bil zabeležen tudi ledeni dan, 16. marca se ni ogrelo nad -0,6 °C, 28. aprila pa je bilo tik po sneženju le desetinko stopinje nad ničlo. Ledeni dnevi v začetku pomladi niso redkost, v zasneženi pomladi 2013 so se pojavljali tudi v nižjih nadmorskih višinah. Zaradi splošne ohladitve ob aprilskem sneženju je bila zadnja negativna temperatura zraka na Spodnji Zaplani in na Ulovki zabeležena z zamikom enega dneva, večja časovna razlika pa je bila v pojavu slane, ki je v sredini maja na Ulovki ni bilo. Mrzli dnevi s temperaturo zraka pod -10 °C so povsem izostali, v preteklosti je bilo namreč v marcu v mraziščih tudi pod -20 °C, drugod pa pod -10 °C. Tokrat se tudi v dveh najbolj izpostavljenih mraziščih Zaplane ni ohladilo do -10 °C. V mrazišču Dolinca je bila zadnja spomladanska negativna temperatura izmerjena 21. maja.