Po toplem vremenu v večjem delu decembra in v prvi dekadi januarja je vremenska slika postala spet bolj zimska. Sneženje je trajalo kar šest dni, vendar zaradi večinoma zmerne jakosti padavin, vmesnih prekinitev in posedanja snega do ekstremnih višin snežne odeje ni prišlo. Beležili smo predvsem tri obdobja sneženja, katera pa na območju Logatca niso bila posebej obilna. Količina snežnih padavin je bila ponovno manjša kot v jugovzhodnih predelih Slovenije.

Snežiti je pričelo v nedeljo, 13. januarja, vendar je obilnejše sneženje sledilo šele v ponedeljek. V prvem delu večdnevnega sneženja je na Zaplani pihal okrepljen vzhodni veter, ki je dodatno preoblikoval snežno odejo. Ponekod na jugovzhodu države so se za tiste kraje približali doslej najvišji izmerjeni snežni odeji. Na Zaplani je bilo padavin precej manj, snežna odeja pa je segala okoli 40 cm visoko. Torek, 15. januarja, so zaznamovale snežne nevihte, ki so se iznad Tržaškega zaliva z višinskim jugozahodnim vetrom pomikale v notranjost države. Nevihte so predvsem na Gorenjskem lokalno povzročile velike količine novozapadlega snega v kratkem času, območje Zaplane pa so zajele v milejši obliki. Snežilo je prav vsak dan, vendar je omembe vredna količina novega snega padla le še v četrtek in v noči na petek, 18. januarja. Zaradi lastne teže se je snežna odeja posedala in novozapadli sneg ni več bistveno prispeval k njeni odebelitvi. V petek ob 10. uri dopoldne je bilo na območju vremenske postaje Zaplana izmerjeno 60 cm snega. Tako debela snežna odeja se na Zaplani v dolgoletnem povprečju pojavi skoraj vsako zimo.

Sovpadanje obilnih padavin z ohladitvijo hladne fronte in kasnejše zadrževanje ciklonskega območja nad severnim Sredozemljem je vzrok za skoraj rekordno debelo oktobrsko snežno odejo na Zaplani. To je bilo že drugo zaporedno obilno oktobrsko sneženje, v primerjavi z lanskim sneženjem pa letošnji dogodek zaradi več vzrokov ne bo ostal zapisan kot snegolom.

V petek, predvsem pa v soboto, 27. oktobra, so se v zahodnih in deloma osrednjih predelih Slovenije pojavljali močni nalivi. V takratni fazi je bilo območje Zaplane glede na najbolj namočene kraje deležno relativno majhne količine dežja, ki je pa je bila absolutno gledano še vedno velika (66 mm). Hladnejši zrak nas je dosegel v nedeljo ob polnoči, temperatura pa je z 11 °C v bližino ledišča padla ob 4. uri zjutraj, ko je tudi pričelo snežiti. Padavine povezane s hladno fronto so prenehale v jutranjih urah, ko je bilo izmerjeno že 19 cm snega. Dnevna temperatura je nato presegla ledišče in snežna odeja se je zato posedala. Sneženje se je spet pojavilo v popoldanskih in večernih urah in tako je bila pozno zvečer in naslednje jutro izmerjena 23-centimetrska snežna odeja. Glede na podatke z okoliških vremenskih postaj je bilo v Logatcu snega okoli 10 cm manj kot na Spodnji Zaplani.

Debelejša snežna odeja v oktobru se je v širši okolici Logatca pojavila v letih 1970, 1974, 1992 in 2003, na Zaplani pa je bila najdebelejša 20. oktobra lani, ko je v večernih urah v višino merila 25 cm. Čeprav je bilo tokrat izmerjeno le za odtenek manj snega pa pri tem, vsaj na območju Zaplane, ni prišlo do večjega snegoloma. Snežna odeja je naraščala v daljšem časovnem obdobju in snežilo je pri nižji temperaturi, zato je bil sneg tudi manj moker. Olajševalna okoliščina pa je bil predvsem čas pojava sneženja. Drevje je namreč  bistveno bolj ogolelo kot se je to zgodilo med lanskim,  8 dni bolj zgodnjim sneženjem.

Sneženje k sreči ni sovpadlo z obdobjem povsem olistanega drevja.

Snežni odeji navkljub zelo nizkih jutranjih temperatur ni bilo. Potencialno zelo hladna bi bila lahko noč na 30. oktober, ko je ohlajanje zavrla nizka oblačnost. Na vremenski postaji Zaplana je bilo izmerjeno -3,2 °C, do zdaj pa je bilo najhladneje 26. oktobra 2003 z -7,9 °C.  V mrazišču Dolinca prav tako ni bila presežena rekordno nizka oktobrska temperatura -20,6 °C iz leta 2003, saj se je tokrat v krajšem obdobju jasnega vremena v večernih urah ohladilo do -11,7 °C.

Viri podatkov:

– zasebna vremenska postaja v Gornjem Logatcu

Na podlagi posameznih meteoroloških postaj z dolgoletnimi nizi meritev je bilo leto 2011 najbolj suho od sredine 40. let prejšnjega stoletja, leto 2012 pa je bilo po primanjkljaju padavin celo še bolj ekstremno od lanskega, saj je bilo na Zaplani do konca avgusta izmerjeno 150 mm manj padavin kot v istem obdobju lani. Po svoji izrazitosti se je suša zaradi lokalnih neviht in različne kamninske sestave tal med posameznimi območji razlikovala. Do zelo velike razlike v vegetacijski suši je prišlo že med Logatcem in Zgornjo Zaplano. Medtem ko je bila v okolici Logatca suša na vegetaciji že precej opazna, pa bukovi gozdovi Ulovke in Planine nad Vrhniko celo na najbolj toplih in suhih rastiščih niso kazali posledic sušnega stresa.

Posamezne ogolele bukve na Spodnji Zaplani v sredini avgusta 2012.

Razlika izhaja predvsem iz velike lokalnosti padavin. To se je prvič pokazalo ob nevihti 13. junija, ko je padlo bistveno več dežja na Spodnji Zaplani in v okolici Vrhnike, kot pa južneje v Logatcu.  Nevihte 16. avgusta so namočile Vrhniko in Zgornjo Zaplano, ponovno pa so obšle Logatec skupaj z njegovim južnim in zahodnim zaledjem. Na vremenski postaji Zaplana je po ročnih meritvah padlo 19,4 mm dežja, ki pa je navlažil zgolj vrhnje 4 cm rahle vrtne prsti. Okoliške vremenske postaje so zabeležile velike razlike v padli količini padavin, saj je postaja Gornji Logatec izmerila 2,7 mm, Vrhnika pa kar 70,9 mm dežja. Na Zgornji Zaplani je po radarskih meritvah padlo celo več dežja kot na Vrhniki. Ob hladni fronti 26. avgusta so bile padavine precej bolj enakomerno razporejene, na širšem območju Logatca pa je padlo okoli 30 mm dežja. Sušo je po 31. avgustu v večji meri omililo šele deževno obdobje. Pri interpretaciji padavinskih podatkov z vremenske postaje Zaplana je torej potrebno vzeti v obzir opisano dejstvo, da so bile padavinske razmere zaradi lokalnih neviht na Zaplani ugodnejše kot npr. v Logatcu, na Žibršah ali v Hotedršici.

Kumulativa padavin na Spodnji Zaplani do 31. avgusta letos v primerjavi z zadnjimi šestimi leti.

Velika sušnost je še stopnjevala dnevno vročino. Podobno kot lani je bila tudi ob koncu letošnjega avgusta na vremenski postaji Zaplana izmerjena nova najvišja temperatura zraka. 22. avgusta je bil ob jugozahodniku prejšnji rekord presežen za skoraj stopinjo. Na podlagi samodejne vremenske postaje se je ogrelo do 35,6 °C, na podlagi živosrebrnega termometra pa do 35,9 °C. Rekord je bil s 36,0 °C presežen tudi na samodejni vremenski postaji v Gornjem Logatcu.

Jesenski utrinek z ene izmed cest na Zaplani v sredini avgusta 2012.

V drugi polovici avgusta je bilo v vseh naseljih občine Logatec predpisano strogo varčevanje s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, medtem ko na območju Vrhnike zaradi ugodnejšega stanja vodonosnikov podzemne vode le-to ni bilo potrebno. Na območju Zaplane je bil velik opad listja opažen pri leski in posameznih bukvah. Rumenela so mlada hrastova drevesa, podlubniki pa so se prerazmnožili predvsem v tistih smrekovih sestojih, ki so bili ogroženi že med sušo 2006 in 2011. Prava razsežnost napada podlubnikov bo sicer marsikje vidna šele v naslednji pomladi.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– zbirka dolgoletnih nizov meteoroloÅ¡kih podatkov HISTALP

– komunalno podjetje Logatec, komunalno podjetje Vrhnika

Po več letih so ledeni možje v maju 2012 prišli bolj do izraza. Zaplani niso prinesli sneženja, temveč kot v večini drugih krajev hiter, 17-urni prehod iz poletnih 30 °C na temperaturo le malo nad ničlo. Ohladitev bi bila lahko osnova za pojav slane ob prvi nočni razjasnitvi.

Temperaturni preobrat je bil še posebno izrazit zaradi zelo visoke temperature zraka dan pred tem. Na vremenski postaji na Spodnji Zaplani se je ob jugozahodnem vetru ogrelo do 30,2 °C, 17 ur kasneje pa je bilo ob vzhodnem vetru in pojemajočih padavinah le še 2,7 °C. Padavine so prenehale že pred koncem ohlajanja ob temperaturi nad 4 °C, sicer bi se meja sneženja spustila še nižje vse do Zaplane. Temperatura 30,2 °C je bila za ta čas rekordna. V maju se je temperatura na vremenski postaji sicer povzpela tudi že višje, vendar šele ob koncu meseca (31,5 °C 26. maja 2009). To je bil zagotovo najbolj zgodnji vroči dan s temperaturo nad 30 °C v zadnjih nekaj desetletjih. V okolici Logatca se je ogrelo bolj kot ponekod drugod, saj je v osrednji Sloveniji dnevno ogrevanje prekinila popoldanska nevihtna aktivnost, v krajih zahodne Slovenije pa je imela ob jugozahodnem vetru velik učinek bližina hladnega morja. Na vremenski postaji Petkovec pri Zaplani se je ogrelo do 30,1 °C, v Logatcu do 30,7 °C in na Verdu pri Vrhniki do 32,0 °C.

Izrazita ohladitev na vremenski postaji Zaplana; ohladitev po 15. uri je posledica vetra iz neviht nad osrednjo Slovenijo, po 22. uri pa je opazen prehod hladne fronte.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Mrzlemu 2. aprilu so čez natanko teden dni sledile še nižje, za april skoraj rekordno nizke jutranje temperature. V soboto, 7. aprila, je Slovenijo prešla hladna fronta. Ozračje se je ohladilo, nastanek ciklona nad Genovskim zalivom pa je podaljšalo trajanje padavin. V noči na nedeljo je bilo padavin manj od pričakovanj in posledično je meja sneženja ostala višje od napovedi. Na Spodnji Zaplani se je pričel sneg pojavljati šele po 10. uri dopoldne, kasnejše zmerno sneženje je bilo posledica popoldanskih ploh, vendar do nastanka snežne odeje ni prišlo. Ob umikajočem ciklonu je pričel nad Slovenijo dotekati še hladnejši in občutno bolj suh zrak. Pozno popoldne se je ob pojemajočem vetru razjasnilo in mrzla noč je bila neizbežna.

Do velikonočnega ponedeljkovega jutra se je na meteorološki postaji Spodnja Zaplana ohladilo do -5,0 °C. Temperatura se nanaša na standardno višino 2 m nad tlemi v leseni meteorološki hišici, tik pri tleh pa je bilo izmerjeno celo -9,0 °C. Na Spodnji Zaplani je nočni veter nekajkrat osušil ozračje in v času temperaturnega minimuma je bila relativna vlažnost zraka le okoli 65 %, zaradi česar slane na Zaplani in celo v mraziščih skorajda ni bilo moč opaziti. Zaradi večje vlažnosti je bila slana precej bolj izrazita na sosednji vremenski postaji Petkovec, kjer je bilo sicer le za odtenek hladneje.

Meritve temperature zraka pri tleh, kjer kljub -9 °C slane ni bilo moč opaziti.

Na zasebni vremenski postaji Petkovec je bila najnižja jutranja temperatura -5,5 °C, Logatec -6,0 °C, Vrhnika -4,1 °C, Verd -3,9 °C in Šentjošt nad Horjulom -2,6 °C. Na Spodnji Zaplani se je temperatura spustila pod ledišče do -2,3 °C tudi še naslednji dan, 10. aprila zjutraj. Izmerjena temperatura -5,5 °C na Zaplani sicer zaostaja za tisto v prvi dekadi aprila 2003, ko se je na podlagi minimalnega klasičnega termometra ohladilo na -7,0 °C.

 Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

V soboto, 1. aprila, je Slovenijo prešla hladna fronta. Poleg ohladitve so jo spremljale krajevne, tudi snežne padavine, zlasti v zahodni polovici države pa je vreme ostalo suho. Čez dan se je jasnilo, kljub temu se temperatura ni veliko dvignila, zračna masa pa je bila precej suha. Temperatura rosišča je na Zaplani dosegla celo -10 °C in tak splet vremenskih razmer je naznanjal nizke temperature v naslednjem jutru. Na vremenski postaji Spodnja Zaplana se je ohladilo do -3,8 °C, v mrazu bolj izpostavljenih legah je bilo hladneje, v višjih krajih, od koder se ohlajeni prizemni zrak prosto odliva po pobočjih, pa je temperatura ostala nad ničlo. Na zasebni meteorološki postaji Logatec je bila najnižja temperatura -5,3 °C, Petkovec -4,6 °C, na postaji Vrhnika nekoliko nad dnom Ljubljanskega barja -0,7 °C, Verd -2,4 °C in Šentjošt nad Horjulom 0,7 °C.

Na Zaplani je bila tako izmerjena najnižja aprilska temperatura po letu 2006, ki velja za začetek vsakodnevnih meteoroloških meritev na vremenski postaji. Izmerjena temperatura sicer zaostaja za tisto v prvi dekadi aprila 2003, ko je temperatura na podlagi minimalnega klasičnega termometra padla na -7,0 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Zaplana je primer območja, kjer obstaja še posebej močna povezanost med reliefom in lokalnim podnebjem, saj leži na stiku več reliefnih enot, kot so Rovtarsko hribovje, Logaško polje in Ljubljansko barje, velik vpliv pa ima tudi bližnja dinarska gorska pregrada. V reliefno razgibanem svetu pridejo lokalne značilnosti podnebja do izraza ob stabilnem anticiklonalnem vremenu, kakršno je vztrajalo v drugi polovici novembra.

V konkretnem primeru je prišla do izraza lega Zaplane v bližini Ljubljanskega barja, kjer se je zadrževalo jezero hladnega zraka z meglo. Na Zaplani je bilo zabeleženih veliko ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem, pogosta je bila megla z ivjem, za nameček pa so bile zaradi jasnih noči vsaj na začetku hladnega obdobja nizke tudi jutranje temperature. Že skoraj zimske vremenske razmere so bile dolgo časa omejene na manjši del Zaplane, le proti koncu hladnega obdobja so se pojavile tudi drugod v bližnji okolici.

ÄŒeprav v prvih dneh hladnega obdobja megla nad Ljubljanskim barjem ni segala visoko, pa je skupaj s hladnim zrakom občasno pljusknila čez Spodnjo Zaplano do nadmorske viÅ¡ine okoli 600 m. Potek vremenskih razmer je bil zelo prikladen za nizke temperature. Zaradi nižje megle so bile noči na Zaplani jasne, plitva megla pa se je navadno razÅ¡irila Å¡ele v dopoldanskem času. Tako so bile nizke nočne in tudi dnevne temperature. Zaradi vetra, ki je pihal iz meglenega pokrova nad Ljubljanskim barjem, so bile na Zaplani tudi v obdobjih brez megle nizke temperature. V vremenskem žargonu bi ta veter lahko poimenovali kot “veter iznad pokrovke”. Kot se je izkazalo kasneje so se vremenske razmere na Spodnji Zaplani najbolj razlikovale od tistih v okolici v prvih nekaj dneh s plitvo meglo, saj so se v nasprotju z okolico na vremenski postaji Zaplana ledeni dnevi nepretrgoma vrstili. Potrebno je tudi opozoriti, da na območju Zaplane megla ne miruje tako kot na dnu Ljubljanske kotline, temveč ob tem piha veter, oblačnost pa je v gibanju. Nastalo je kompaktnejÅ¡e trdo ivje, samo v bolj zatiÅ¡nih legah pa se je pojavilo mehko ivje v obliki iglic. Podatki o smeri in hitrosti vetra za opisano obdobje so pomanjkljivi, saj je vetromer na vremenski postaji zamrznil že 17. novembra.

Pogled z Zgornje Zaplane na meglo, ki je v prvih nekaj dneh z vzhoda dotekala samo preko naselij Prezid, Jerinov grič in Ograje. Nad meglo je segala Strmica (625 m).

V dneh, ko je temperatura marsikje presegala 10 °C, se na Zaplani celo sredi dneva ni ogrelo nad ledišče. 14. in 15. oktobra se je temperatura še pozpela nad ničlo, nato pa se je do 27. novembra, ko je hladen zrak razpihal jugozahodni veter, zvrstilo kar 11 zaporednih ledenih dni. Take temperature so bile omejene predvsem na Spodnjo Zaplano, ki leži najbolj na poti zračnim masam nad bližnjo Ljubljansko kotlino. Jutranji mraz se je stopnjeval, saj je bilo v torek 15. novembra -4,7 °C, naslednji dan -5,7 °C, nato pa je temperatura v treh jutrih padla pod -6 °C. Zaradi debelejše megle v Ljubljanski kotlini so bile tam nočne temperature čedalje višje v primerjavi z dvignjeno Zaplano, kjer so bile jasne vsaj noči.

Temperaturne razlike med sicer bližnjimi kraji so bile izjemno velike. Na zasebni vremenski postaji na Petkovcu in v Logatcu so bile jutranje temperature sicer nižje kot na Spodnji Zaplani, povsem drugače pa je bilo podnevi. 18. novembra popoldne je bilo na postaji Petkovec 8 °C, na Zaplani 2 km vzhodneje pa -2 °C. Na Zaplani so ogrevanje ozračja pogosto prekinjali nenadni vdori hladnega zraka z meglo, kar lahko na spodnjem grafu prepoznamo kot izrazita temperaturna nihanja. Podobna nihanja je zabeležila tudi zasebna vremenska postaja v Šentjoštu nad Horjulom, ki se je praktično ves čas nahajala le malo nad meglenim pokrovom. Iz grafa še izhaja, da so 18. novembra večjim motnjam v gibanju temperature na Zaplani z manjšim časovnim zamikom sledile tudi motnje na Petkovcu. Na Logatec imajo hladnejše zračne mase iz smeri Ljubljanskega barja večji vpliv kot na Petkovec, tako da so bile v Logatcu dnevne temperature nekoliko nižje, še vedno pa občutno višje od tistih na Zaplani. 20. novembra se je zgornja meja nizke oblačnosti nekoliko dvignila, pokrivala je precej večje območje in tega dne je bil prvi ledeni dan zabeležen tudi na vremenskih postajah Logatec in Petkovec, na Zaplani pa se je najvišja dnevna temperatura povzpela le do -3,3°C.

Časovni potek temperature zraka v izbranih novembrskih dneh na vremenskih postajah Zaplana in Petkovec, ki sta med seboj oddaljeni zgolj 2 km.

Plitva megla na Spodnji Zaplani 17. novembra zvečer.

Plitva megla na Spodnji Zaplani 17. novembra ni presegala nadmorske višine 580 m.

Po 23. novembru se je nizka oblačnost še bolj dvignila in je presegla tudi vrh Ulovke, ki se je pred tem sicer ves čas kopala v Soncu. Nadmorska višina Spodnje Zaplane okoli 550 m je bila tekom anticiklona še posebej ugodna za pojav ledenih dni. Na samem dnu Ljubljanskega barja je bil glede na agrometeorološko postajo Borovnica in zasebno vremensko postajo v bližnjem Bregu prvi ledeni dan zabeležen že 15. novembra, nato pa so se ledeni dnevi brez prekinitve vrstili. Tega dne se je na Zaplani zaradi deloma sončnega vremena še ogrelo nad 0 °C. Nasprotno pa se je po 23. novembru niz ledenih dni na dnu Ljubljanskega barja zaradi dviga nizke oblačnosti zaključil, medtem ko je v krajih nad 500 m nadmorske višine temperatura še ostajala pod lediščem. V dneh, ko se je Zaplana nahajala v spodnjem delu oblačnega pokrova je bil dnevni temperaturni potek gladek in brez nihanj, kakršne so se pojavljale v dneh s plitvo meglo.

Gibanje meglenega pokrova po višini, in sicer 19. novembra (580 m), 22. novembra (650 m) in 23. novembra (1000 m).

Kot kažejo satelitski posnetki je bila 800 m visoka Ulovka v oblačnem pokrovu morda le v dveh dneh tekom celotnega hladnega obdobja. Vremenska postaja na območju Spodnje Zaplane pa je bila v vseh primerih pod vplivom meglenega pokrova nad Ljubljansko kotlino. V prvih nekaj dneh, ko je bila megla še nižje (580 m ali manj), so bile nizke dnevne temperature omejene na Spodnjo Zaplano, ob tem pa se megla ni razširila na Logaško polje, čeprav le-to leži nižje. Kljub morebitnemu sončnemu vremenu so bile temperature nizke, saj je iz bližnjega meglenega pokrova pihal veter. Ob dvigu (650 m) in hkratni razširitvi megle so se nizke dnevne temperature pojavile tudi na vremenskih postajah Petkovec in Logatec. V obeh primerih je bila Zgornja Zaplana zahodno od Ulovke pred vdori zračnih mas iz Ljubljanske kotline zavarovana z višjim grebenom.

Med deli Zgornje Zaplane (Planina nad Vrhniko, Ulovka) in Spodnjo Zaplano so bile z redkimi izjemami ogromne razlike v vremenskih razmerah. Na Spodnji Zaplani se je zaradi hladnih noči pojavljala močna slana, zaradi dnevne megle pa je nastajalo ivje, ki se je ohranilo tudi čez dan. 17. in 19. novembra je bilo ivje dolgo že do 3 cm.

Pogled s Planine nad Vrhniko (735 m) na območje med Vrhniko in Logaškim poljem (foto: Iztok Miklavčič).

Pogled na jezik hladnega in meglenega zraka pod Planino nad Vrhniko (foto: Iztok Miklavčič).

Mehko ivje.

Narava je drevju prehitro nadela novoletno okrasje.

Na Spodnji Zaplani so predvsem v prvih nekaj dneh vladale povsem drugačne vremenske razmere kot v bližnji okolici.

Visoka trava v ivju, pod drevjem pa so bila tla marsikje prekrita tudi z odpadlim ivjem.

27. novembra je jugozahodni veter spihal hladen zrak, koliko ivja je nastalo tekom hladnega obdobja pa pove podatek, da so bila tla pod drevjem prekrita tudi z 10 cm debelo plastjo odpadlega ivja. Na Zaplani se je temperatura dvignila do 7,7 °C, kar je precej manj kot v Logatcu, Šentjoštu nad Horjulom in na Vrhniki. Razlika je bila predvidoma posledica ivja, ki je v gozdu na debelo prekrivalo tla in ki je v meteorološki hišici na Zaplani oklepalo termometre. Ob segrevanju je lahko ivje odpadlo le na dno meteorološke hišice, ko pa je skozi hišico ob že bolj suhem ozračju zapihal močnejši veter, se je zaradi izhlapevanja naraščanje temperature ustavilo. Termometri so dejansko merili temperaturo mokrega termometra, namen meteorološke hišice pa ni zgolj varovanje merilnikov pred Soncem, temveč tudi pred padavinami.

Viri podatkov:

– vremenski portal državne meteoroloÅ¡ke službe ARSO-meteo.si

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– satelitske slike MODIS

– aplikacija GoogleEarth

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

Snegolom se pojavlja zlasti ob zgodnje jesenskih in poznih spomladanskih sneženjih, ko pada pri mejni temperaturi na olistano drevje moker sneg. Iglavci so ogroženi predvsem ob obilnejših zimskih pošiljkah mokrega snega, takrat pa listavci odvržejo listje. V zadnjih nekaj letih se je na Zaplani snegolom pojavljal predvsem zgodaj jeseni in ne spomladi, kar se je sicer pogosto dogajalo v preteklosti. Drevje je tako utrpelo škodo ob sneženju oktobra 2003, medtem ko je bila ob zelo zgodnjem sneženju 7. oktobra 2011 količina snežnih padavin premajhna za pojav snegoloma.

Debelejša snežna odeja v oktobru se je v širši okolici Logatca pojavila v letih 1970, 1974, 1992 in predvsem 2003, ko je bilo na Zaplani okoli 22 cm snega. Arhivski podatki pa kažejo, da po letu 1961 v oktobru na Zaplani še ni bilo toliko snega, kot ga je padlo ob minulem sneženju. Oktobrsko sneženje, pri čemer pride do nastanka snežne odeje, se redko pojavlja. V letošnjem oktobru pa je zanimivo snežilo že kar dvakrat. Sneženje 7. oktobra je bilo izjemno zgodnje, toda k sreči le s 4 cm snega, precej bolj obilno pa je bilo sneženje 20. oktobra.

Slovenijo je dosegla hladna fronta, njen prehod pa je upočasnil nastanek ciklona nad severno Italijo. Občasnim predfrontalnim padavinam so v četrtek zjutraj sledile obilnejše padavine. Jutro je bilo še toplo s temperaturo 11 °C, okoli 11.00 ure dopoldne pa je na Zaplani že snežilo. Padavine so vztrajale do polnoči in snežna odeja se je za mesec oktober izjemno odebelila. Ta je svojo maksimalno debelino dosegla ob 21.00 in 22.00 uri zvečer, ko je na pokošeni travnati podlagi, na nadmorski višini 566 m, merila 25 cm. V petek, 21. oktobra zjutraj, je bilo snega še 20 cm.

20-centimetrska oktobrska snežna odeja v četrtek popoldne.

Moker sneg je predstavljal veliko breme za Å¡e vedno olistano drevje.

Za aktualno sneženje so bile značilne velike razlike v višini snega med sicer bližnjimi kraji. Ob 20.00 uri zvečer je bilo na Zaplani 24 cm snega, 80 m nižje na zasebni vremenski postaji Gornji Logatec ga je bilo 14 cm, v nižjem delu Petkovca pa 11 cm, vendar so se nato razlike zmanjšale, saj se je debelejša snežna odeja na Zaplani bolj sesedla. V celotnem poslabšanju vremena je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 72 mm padavin. Moker sneg je povzročal težave pri preskrbi z električno energijo, na območju vremenske postaje Zaplana so bili še v noči po sneženju pogosti vendar krajši izpadi elektrike. Polomljenega je bilo kar nekaj drevja, ki je bilo v času sneženja še olistano.

Kasnejše višje temperature so le počasi odstirale naravne zavese.

 Sneg v poletnem ambientu.

O sneženju 20. oktobra je na voljo tudi poročilo državne meteorološke službe.

Viri podatkov:

- zasebna vremenska postaja Gornji Logatec

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V četrtek 6. oktobra  je bila na meteorološki postaji Zaplana izmerjena najvišja oktobrska temperatura od pričetka meritev jeseni 2002. Ob jugozahodnem vetru se je ogrelo do 22,8 °C, kar je bilo za tri desetinke stopinje Celzija več od dotedanjega rekorda, zabeleženega 7. oktobra 2009. Na območju Zaplane so sicer v zadnjih nekaj oktobrskih dneh najvišje dnevne temperature opazno zaostajale za temperaturami na nekaterih drugih okoliških meteoroloških postajah. Vzrok je bil prizemni vzhodni veter iz smeri hladne Ljubljanske kotline in najvišja dnevna temperatura je bila na Zaplani tako dosežena šele zadnji dan toplega vremena ob jugozahodniku. V letošnjem letu je bilo zabeleženih že veliko pozitivnih temperaturnih rekordov in skoraj nemogoče se je zdelo, da bi lahko snežilo le dan za rekordno visokimi temperaturami.

Zaradi bližine hladne fronte se je 7. oktobra zjutraj že pooblačilo, sledilo pa je toplo dopoldne s temperaturo okoli 15 °C z občasnimi rahlimi padavinami. Precej hladnejša zračna masa, ki so jo spremljali okrepljen severni veter in močnejši nalivi, je Zaplano dosegla okoli 11.00 ure dopoldne. Z nadaljevanjem padavin se je temperatura spuščala in sredi popoldneva so se pri temperaturi 3,5 °C med dež pričele mešati prve snežinke. Sneg je nad dežjem kmalu prevladal in ob 17.00 uri so bili na Spodnji Zaplani (nadmorska višina 566 m) izmerjeni 4 cm snega. Moker sneg je upogibal še povsem olistano drevje, vendar je bilo snega za obsežnejši snegolom premalo. Zaradi olistanega drevja v gozdu sploh ni bilo snežne odeje, sicer pa se je snežna odeja obdržala do naslednjega dne. Ob snežni odeji je temperatura ponoči padla na -0,3 °C in tako je bila zabeležena prva negativna temperatura v letošnji jeseni. Izmerki elektronskega dežemera niso bili pravilni, po meritvah s klasičnim dežemerom pa je v celotnem poslabšanju padlo 51,2 mm padavin.

Jesen in zima.

Sneženje 7. oktobra je doslej najzgodnejše sneženje vsaj od pričetka meteoroloških opazovanj na Zaplani, ki sedaj potekajo že petnajsto leto. Oktobrski sneg je bil v novejšem času zabeležen v zadnji dekadi oktobra 2003, ko ga je zapadlo preko 20 cm, manj pa ga je bilo ob koncu oktobra 1997. Najzgodnejše sneženje po letu 1961 se je vsaj na območju Rovt nad Logatcem (700 m) pojavilo 17. septembra 1977.

Na območju Zaplane je bila v minulem poletju nevihtna aktivnost izrazito skromna in najmočnejša nevihta v tekočem letu je nastala šele 12. septembra. Na jugozahodu so že od poldneva nastajale posamezne plohe in nevihte. Prva je območje Zaplane obšla severno, druga pa je Zaplani prinesla naliv z manjšo točo. Na podlagi samodejne vremenske postaje je v kratkem času padlo 18,7 mm, po klasičnih meritvah pa 20 mm dežja. Naliv je spremljala toča, posamezna zrna pa so v premeru dosegala velikost 1,5 cm in tako povzročila manjše poškodbe na vrtninah. Zrna toče so bila značilno sestavljena iz več plasti ledu.

Posamezna zrna toče so presegla velikost 1 cm.

Nevihta je nastala praktično nad Zaplano in se pomaknila v smeri Vrhnike, tako da so bile razlike v izmerjeni količini padavin med okoliškimi vremenskimi postajami velike. Na Vrhniki je padlo 8 mm dežja, v Gornjem Logatcu pa padavin že ni bilo več. Ob večerni razjasnitvi so nastajale številne frontalne meglice, ki so bile omejene na območja, namočena od popoldanskih neviht. Naslednji dan so bile temperature na Zaplani in tudi na splošno v okolici Logatca občutno nižje kot drugod. Deloma je vzrok vzhodni veter, ki je dopoldne iz dvignjenega temperaturnega obrata nad Ljubljansko kotlino na Zaplano dovajal hladnejši zrak z meglo, popoldansko ogrevanje pa so zavrla namočena tla, saj se je veliko toplote Sonca porabilo bolj za izhlapevanje kot za dvig temperature. Opisani primer jasno kaže, kakšen vpliv je imela suša na potek temperature na Zaplani med avgustovskim vročinskim valom.

Večerne frontalne meglice so bile omejene na Spodnjo Zaplano in ne na Logatec (v ozadju fotografije), ki ga popoldanske nevihte niso dosegle.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj