16.novembra 2002 je na Zaplani pihal močan jugozahodnik. Vsaj po lastnih podatkih je eni hiši odkrilo del strešne kritine, medtem ko je na eno od hiš padlo drevo. Na drevju ni bilo večje škode, saj je na Zaplani močan jugozahodnik razmeroma pogost pojav, tako da je vegetacija takim vetrovom prilagojena. Glede na škodo, ki jo je veter povzročil, se da oceniti hitrost vetra, ki je po vsej verjetnosti znašala med 22-27 m/s (79-97 km/h).

24.avgusta 2002 je ob nevihti med 16:00 in 17:00 uro padlo 22mm dežja. 21mm dežja je padlo v 28 minutah, 1mm dežja pa je padel še v preostalem času.

V obdobju od 8.julija do 12.avgusta (36 dni) je deževalo kar v 24 dneh. V juliju je od 14. dne padlo 134,5mm dežja, v avgustu do 12.avgusta pa 164,5 mm dežja, skupno je torej v tem obdobju padlo 299mm padavin. Kljub temu na Zaplani ni bilo močnejših neurij, čeprav so divjala skoraj po celi Sloveniji. Še najhujše nevihte so bile 18.julija (40mm dežja v kratkem času) in 6.avgusta zjutraj (močni vetrovi). Prav jesensko pa je bilo vreme 11.avgusta, ko je padlo v celi noči in podnevi 74mm padavin. 6.avgusta je bilo okoli 15:00 ure 13°C skupaj z rosenjem in pobočno meglo. Treba pa je poudariti, da je bilo tudi v dneh, ko ni deževalo, precej oblačno. Še celo 20.julija je bila na Zaplani enourna ploha, čeprav so nastajale le lokalno v gorskem svetu. 17.avgusta pa je bila na Zaplani večji del noči inverzijska megla, ki se je razširila iz Logaškega polja. Zaradi megle je bilo zjutraj tako mokro, da bi komaj lahko govorili o lepem vremenu. Oblikoval se je močan temperaturni obrat, saj je bila zjutraj temperatura na Katarini nad Ljubljano 18, na Zaplani pa 13°C. Zaradi neustaljenega vremena nizkih jutranjih temperatur ni bilo, saj je samo 14.avgusta temperatura padla na 7 ali 8°C.

9.aprila 2002 je na Zaplani padlo dobrih 20cm snega. Naslednje jutro je bilo na Rovtah 22, v Šentjoštu 15 in v Logatcu dan prej 8cm snega. V Ljubljani je deževalo, medtem ko je na Vrhniki vmes tudi snežilo, vendar v času jutranjih meritev ni bilo sklenjene snežne odeje, debele vsaj 1cm (vir: ARSO.meteo.si).

To je bil pravi šolski primer sneženja in kasnejših nizkih temperatur. 28.decembra je nad Genovskim zalivom nastal ciklon, ki je na naše kraje vplival 29.decembra zjutraj. Ker je bil ciklon izjemno majhen, so bile sicer obilne padavine kratkotrajne. Sredi noči je na Zaplani pričelo snežiti in v samo nekaj urah je padlo 30, po zatišnih kraških vrtačah pa celo 40cm suhega snega! Dopoldne so padavine že ponehale, ker pa je šel ciklon bolj čez Slovenijo in Madžarsko, so pričeli v njegovem zaledju pritekati severni zračni tokovi, zaradi katerih sta bila na Zaplani vsaj en večer in ena noč zelo hladna. V primeru vzhodnih vetrov bi bilo na Zaplani bolj vlažno in vetrovno, tako tudi zelo nizkih jutranjih temperatur ne bi bilo.

Novembra 1999 so na marsikateri meteorološki postaji v Sloveniji namerili do tedaj najvišjo novembrsko višino snega. 20.novembra je bilo na Spodnji Zaplani, na manjši cesti, kjer je snega praviloma manj, izmerjeno 60cm snega. Ker pa je naslednji dan v južni Sloveniji padlo še do 30cm snega, ga je bilo verjetno na standardnem mestu za merjenje snega, kljub sesedanju snežne odeje, tudi do 80cm. Na Rovtah je bilo po sneženju snega 75, v Logatcu 64, na Šentjoštu nad Horjulom 57, Vrhniki 45, v Hotedršici 70 in na Črnem Vrhu nad Idrijo 78cm (vir: ARSO-meteo.si).

22.julija 1999 zjutraj je ob prehodu hladne fronte nad okolico Logatca nastala močna nevihta s točo. Na Zaplani je predvsem močno deževalo in grmelo, precej hujše pa se je godilo samemu mestu Logatec, kjer je padlo toliko toče, da so jo morali plužiti. Tam je močan veter polomil tudi precej drevja. Nevihta je nastala nad Rovtarskim hribovjem in se iz smeri severozahoda pomikala proti Logatcu, nad samim Logaškim poljem pa se je nevihta okrepila. Višje v atmosferi so pihali severozahodni vetrovi, medtem ko je bil pri tleh dotok vlažnega zraka iz jugovzhoda.

Na uradni padavinski postaji v Logatcu je v 45. minutah padlo kar 84mm dežja! Poročilo o neurju.

Za veliko noč 13.aprila 1998 je na Zaplani zjutraj pričelo močno snežiti. Glede na okoliške meteorološke postaje je padlo nekaj cm snega.

Snežilo je že 27.oktobra in sicer zanemarljiva snežna odeja se je obdržala. Po malem je snežilo tudi v nekaj naslednjih dneh. Temperature so se vseskozi gibale od  –6 do 1°C. Občasno je pihal močan severovzhodnik, ki je sneg nosil po zraku.

Žled se je prvič pojavil 22. in 23. decembra 1996. Glede na podatke z okoliških meteoroloških postaj je na Zaplani padlo med 40 in 50 mm dežja, ki je pri temperaturi pod lediščem zmrzoval ob stiku s podlago. Snežiti je pričelo 24. decembra, pred tem pa snežne odeje še ni bilo. V tednu, ki je sledil, se je temperatura ponoči spuščala do okoli -15 °C, čez dan pa se je pogosto ogrelo le do -10 °C. Močno je snežilo v prvih januarskih dneh, ko se je snežna odeja odebelila na okoli pol metra. Pri temperaturi -11 °C je padal tudi zmrznjen dež. 3. januarja se je spet pojavil žled, saj je ob 30 mm novih padavin in temperaturi pod lediščem na Zaplani padlo le nekaj cm novega snega. Tega dne je padlo na logaškem še posebej veliko dežja v primerjavi z bližnjo okolico. Dan kasneje je padla večina padavin (20 mm) že v obliki snega. Po novem sneženju so bile razmere 10. januarja že zelo zaostrene, saj je žled vztrajal zelo dolgo časa, pihal je okrepljen vzhodni veter,  snega je bilo že do 70 cm, ob skoraj stalno prisotni pobočni megli v prvih dneh januarja pa je nastajalo tudi ivje. Na Zaplani je poškodovalo 220 kV daljnovod Kleče-Divača, nizkonapetostno električno in telefonsko omrežje. Spodnje fotografije so bile posnete v času decembrskega žleda in ne kažejo januarskih razmer, ki so se še zaostrile z novim žledom in snegom. Do večje otoplitve je prišlo šele po 20. januarju.

Žled decembra 1996.

Na razdalji 200 m so vidni v led okovani električni vodniki daljnovoda Kleče-Divača.

Debel žled na vetru izpostavljeni smreki za hišo.

Žled je povzročil največ škode med listavci.

Zaradi 6-dnevne prekinitve z elektriko moderni ogrevalni sistemi niso delovali, kurjenje na drva pa se je v tistem času opuščalo tudi na podeželju in tako je bil v tistih prazničnih dneh zlasti vikendaški del naselja Zaplana precej izpraznjen. Žled je eden od najbolj neprijetnih vremenskih dogodkov, saj toliko težav, kot jih lahko povzročijo debele in dolgotrajne ledene obloge, jih ne more še tako visok sneg. Po drugi strani pa gre posebno ob sončnem vremenu za pravljično okrašeno ledeno pokrajino. Fotografiji avtorja Tadeja Tume prikazujeta žled na območju bližnjega Zavratca.

Debelina ledenih oblog se spreminja na majhne razdalje in je odvisna od več dejavnikov, najbolj pa od intenzitete padavin in povprečne hitrosti vetra. Z večjo intenziteto dežja in povprečno hitrostjo vetra več dežja zmrzne neposredno v ledeni oklep. Iz napisanega sledi, da so zaradi izpostavljenosti najbolj ogroženi daljnovodi. Na Zaplani se je ob žledu januarja 1997 prelomil steber 220 kV daljnovoda Kleče-Divača (edini porušeni steber na omenjeni daljnovodni trasi), ki je speljan po izpostavljenih severnih pobočjih hriba Strmica (625 m). Na tej mikrolokaciji se zaradi prehajanja nizkih oblakov iz severovzhoda bolj kot kjerkoli drugod na Spodnji Zaplani pojavlja tudi ivje. Vrhovi smrek so se nagibali in lomili na severovzhodno stran, od koder na Zaplani navadno piha veter. Na vetru izpostavljenih predmetih je nastala nadpovprečna debela plast ledu (smreka za hišo na tretji fotografiji), nasprotno pa so bile v nekaterih zatišnih legah ledene obloge precej tanjše. Po ocenah se je decembra 1996 na izpostavljenih mestih nabralo 5 cm ledu, po januarskem dežju pa je bila ledena obloga še debelejša. V novembru 1985 je bil žled zaradi več padavin predvidoma debelejši, količina snežnih padavin pa je bila manjša kot ob žledni ujmi v zimi 1996/1997, ko je šlo predvsem za uničujočo kombinacijo žledoloma in snegoloma.

“Sponke” na mestu poruÅ¡enega stebra v naselju Ograje na Spodnji Zaplani.

Dodatne informacije:

Naš časopis in Logaške novice: posledice žledu

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– fotografije avtorja Tadeja Tume (spletna aplikacija Google Earth)

– dnevnik ljubiteljskega opazovalca vremena v naselju Zaplana-Ograje (obdobje 1991-2005)

– Sensitivity of Selected Freezing Rain Models to Meteorological Data (.pdf)

– The Development of a U.S. Climatology Of Extreme Ice Loads (.pdf)

– revija slovenskega elektrogospodarstva NaÅ¡ stik, februar 2009 (.pdf)