Zjutraj je bila v številnih krajih slana. V Babnem Polju se je ohladilo do -6,5 °C, v Ratečah je minimalni termometer pokazal -4,4 °C, na Letališču Brnik -3,8 °C, v Lipah na Ljubljanskem barju -3,6 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -3,0 °C, v Celju -2,5 °C in v Biljah pri Novi Gorici -0,3 °C. Na Kredarici je bilo že prav zimsko mrzlo, izmerili so -9,4 °C.

ARSO-meteo.si

Prevladovali so severni vetrovi, v zadnjih 24 urah ni bilo padavin in jutro je bilo suho brez debelejše megle in zato tudi precej hladno. Na Rovtah nad Logatcem in na Vrhniki  se je ohladilo na 0,1°C, v Ljubljani pa na 0,3°C. Čeprav je na Vrhniki ohlajanje motil veter, pa v sicer pogosto prevetreni Postojni tega dne veter ni motil ohlajanja in tako je bila izmerjena temperatura -2°C. Ob brezvetrju je morala biti podobno nizka jutranja temperatura tudi na območju Spodnje Zaplane.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Zelo hladno vreme s padavinami, meja sneženja se je čez dan ponekod spustila pod 1000 m! Ob 2. uri popoldne je bilo na Novi vasi na Blokah le 1,2°C, v Postojni 3,0°C, v Čepovanu 4,3°C, v Ljubljani 6,2°C in v Novem mestu 6,4°C.

ARSO-meteo.si

Nad Genovskim zalivom je nastalo območje nizkega zračnega pritiska, z poglobitvijo ciklona je ta vse bolj vplival tudi na vreme v Sloveniji. Sprva višinski severozahodni vetrovi so se odklanjali vse bolj na jugozahodno smer, v nižjih plasteh ozračja pa so pod vplivom omenjenega prizemnega ciklona pihali večinoma jugovzhodni vetrovi. Ob tem je po Sloveniji preko dneva močno deževalo. Vse bolj se je hladilo, saj je bilo na Rovtah nad Logatcem ob 3:00 uri popoldne samo 2,4°C, na Vrhniki pa 5,8°C. V nadaljevanju se je še hladilo in na Rovtah je bila izmerjena najnižja nočna temperatura 0°C. Meteorološki opazovalec na Rovtah je naslednje jutro zapisal, da je v vmesnem času snežilo oz. da je ob 8:00 uri zjutraj  snežna odeja pokrivala manj kot polovico površine tal. Gre za najzgodnejše sneženje na Rovtah od leta 1961 naprej. Kraje na Idrijskem in na južnem Notranjskem je prekrivala nekaj cm debela snežna odeja, medtem ko je bilo v najvišjih legah snega tudi preko 30cm. Iz teh podatkov gre sklepati, da je na Spodnji Zaplani vsaj snežilo, da pa je v višjih legah nad 700m višine padlo tudi nekaj snega.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Ponekod v zahodni Sloveniji je zvečer in sredi noči nenavadno močno deževalo. V Biljah pri Novi Gorici je padlo izjemnih 165mm v poltretji uri in na Lokvah na Trnovski planoti 124mm v 6 urah. Na padavinski postaji Otlica nad Ajdovščino je 24-urna višina padavin znašala 201mm, v Šempasu pri Novi Gorici 190mm in v Hotedršici pri Logatcu 146mm.

ARSO-meteo.si

Pod vplivom sredozemskega ciklona in vlažnih jugozahodnih vetrov je močno deževalo zlasti v Posočju in na Dinarski gorski pregradi. Proti vzhodu so padavine pojemale, na južnem Notranjskem in na Krasu pa je bilo padavin še bistveno manj. 14.septembra zjutraj so za zadnjih 24 ur na Rovtah nad Logatcem izmerili 131mm, v Šentjoštu nad Horjulom 123mm, na Vrhniki 101mm, v okolici Cerknice in Postojne pa le okoli 20mm dežja. Iz teh podatkov je mogoče sklepati, da je na Zaplani padlo okoli 120mm dežja.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Zelo sveže jutro, zlasti v zahodni in severni Sloveniji, ponekod je bila celo slana. Na Rakitni se je ohladilo do -0,5°C, na Zgornjem Jezerskem do 0,1°C, v Bovcu do 2,4°C, v Lučah v Savinjski dolini do 3,0°C in v Ajdovščini do 4,0°C. Sneženje na Kredarici (2514m) je dopoldne ponehalo, ob 7. uri zjutraj je bilo skupaj 22cm snega.

ARSO-meteo.si

V višinah so prevladovali severozahodni, nižje spodaj pa severni vetrovi. Ob taki vetrovnosti v nižjih plasteh ozračja so na Zaplani nizke jutranje temperature. Na Rovtah nad Logatcem so zjutraj  izmerili 1,5°C, na Vrhniki pa 4,4°C. V nižjih legah, predvsem pa v Ljubljanski kotlini, je nizke jutranje temperature preprečila megla in nizka oblačnost. Zato se je v Ljubljani ohladilo samo do 7,2°C in v običajno hladnih Žireh na 3,8°C. Na Zaplani ohlajanja ni motila megla ali nizka oblačnost, saj je bilo jasno jutro tudi na Vrhniki, poleg tega dan pred tem ni padlo veliko dežja. Na Zaplani je bila temperatura predvidoma podobna tisti na Rovtah, vsekakor pa so temperature pri tleh padle pod 0°C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Pozno popoldne je tornado opustošil nekaj sto metrov širok pas od naselja Novi Svet pri Hotedršici do Tomišlja na Ljubljanskem barju.

ARSO-meteo.si

To je zagotovo dan, ki je močno zaznamoval del Notranjske severno od Logatca. Dogodek je podrobneje opisan v vremenski kroniki na blogu Podnebje Zaplane.

Obilne padavine v zahodnem delu Slovenije, ki so se začele pojavljati 18. avgusta zvečer, so končno ponehale. Ponekod so do naslednjega jutra izmerili več kot 300 mm padavin v 144 urah. Na Otlici nad Ajdovščino je padlo 344 mm, pri Domu na Komni 341 mm, v Kneških Ravnah pod Voglom 305 mm, na postaji Nanos Ravnik 274 mm, v Godnjah na Krasu 264 mm, v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 191 mm ter v Kamniški Bistrici 181 mm.

ARSO-meteo.si

Gre za lep primer, ki kaže, da se lahko večdnevno deževje pojavi tudi v poletju. Na Rovtah je v enakem časovnem obdobju padlo 201mm, na Šentjoštu nad Horjulom 182mm, v Logatcu 164mm, na Vrhniki 160mm in v Hotedršici 235mm dežja. Glede na to, da je bilo težišče padavin bolj v Rovtarskem hribovju je na Zaplani padlo predvidoma 180mm dežja.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Po nekaj letih meteoroloških meritev na vremenski postaji Spodnja Zaplana so bili zbrani do sedaj zabeleženi vremenski ekstremi. Za obdobje pred pričetkom meritev, ki so se pričele jeseni 2002, so vključeni še vremenski ekstremi z okoliških uradnih meteoroloških postaj.

Poročilo se bo dopolnjevalo ob novih vremenskih ekstremih in je na voljo v rubriki o meteorološki postaji Zaplana.

Meteorološko poletje obsega mesece junij, julij in avgust. Že v nekaj letih meritev na meteorološki postaji Spodnja  Zaplana je postalo jasno, da minimalne jutranje temperature malo pod 10°C niso nič posebnega in da lahko o izrednem mrazu govorimo šele pri temperaturah pod 3°C.  Z vse toplejšim podnebjem se danes zdi to izjemen mraz, toda kot kažejo nekateri meteorološki podatki, se je v preteklosti sredi poletja temperatura kar nekajkrat spustila pod 5°C.

Od pričetka meritev jeseni 2002 se je na meteorološki postaji Zaplana v poletju najbolj ohladilo 8.junija 2005, ko je alkoholni minimalni termometer v meteorološki hišici na 2m višine pokazal 2,0°C. To pomeni, da je bila pri tleh temperatura verjetno pod lediščem ali da se je vsaj v malo bolj izpostavljenih legah v okolici meteorološke postaje pojavila slana. 5.julija 2007 se je po takrat že elektronskem termometru temperatura spustila na 4,7°C, 31.avgusta 2010 na 3,3°C in 1.6.2010 na 3,8°C. V bližnjem mrazišču Dolinca, 21m nižje od meteorološke postaje Zaplana, so bile od pričetka meritev aprila 2004 negativne temperature izmerjene že v vseh treh poletnih mesecih. Negativne temperature so bile izmerjene večkrat, najnižje temperature po mesecih pa so bile -4,7°C (1.junij 2005), -0,7°C (17.julij 2006) in -0,8°C (1.avgust 2007).

V preteklosti so bile Å¡e nižje poletne jutranje temperature. Na podlagi meteoroloÅ¡kih postaj v okolici Zaplane  je bila po letu 1961 najnižja poletna temperatura 5.junija 1962. Tistega jutra se je na Rovtah ohladilo na 1,4°C, na Vrhniki na 1,6°C in v Ljubljani na 3,2°C (pri tleh na -1,4°C). Podatki z ene  “viÅ¡inske” in dveh kotlinskih postaj kažejo na to, da je bilo na Zaplani tisto noč ohlajanje nemoteno. Vetra ni bilo, prav tako ne debelejÅ¡e megle ali nizke oblačnosti. Ker je na Zaplani v novejÅ¡em času ob podobnih situcijah malo hladneje kot na Vrhniki in tudi za 4°C hladneje kot v Ljubljani, lahko sklepamo, da je Zaplano 5.junija 1962 zajela huda slana.

Nizke minimalne jutranje temperature so se pojavljale tudi v ostalih poletjih. Na Rovtah je bilo 6.julija 1965 2,8°C, 27.avgusta 1966 1,5°C, 9.julija 1969 3°C, 19.junija 1971 2,2°C, 22.avgusta 1976 3,6°C, 2.junija 1980 2,5°C in 7.junija 1986 1,5°C. V juniju 1962 je temperatura kar v desetih jutrih padla pod 5°C, kar je za današnje čase povsem nepredstavljivo.

Nizke poletne temperature pogosto preprečuje velika vlažnost zraka in megla. Poleti se tako dogaja, da je zjutraj v zamegljenem Logatcu topleje kot na malo višji Zaplani, ki se nahaja v zgornjem delu meglene plasti.  Običajno je seveda v Logatcu zjutraj hladneje, na Spodnji Zaplani pa hladneje kot na še višji Zgornji Zaplani. Ob debelejši plasti megle  pa je lahko v višjih legah tik nad meglo celo hladneje kot na Zaplani in v Logatcu.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Na spletnih straneh Agencije RS za Okolje (ARSO) je že nekaj časa na voljo zanimiva rubrika, ki opisuje izredne vremenske dogodke v preteklosti. Do pred kratkim se je rubrika osveževala vsak dan in je ponujala podatke za aktualni datum, sedaj pa je možen pregled vremenskih dogodkov na poljuben datum v letu. Na blogu Podnebje Zaplane bodo tekom leta komentirani tisti izredni vremenski dogodki, ki se nanašajo na bližnjo okolico Zaplane.

Rubrika izredni vremenski dogodki v preteklosti

Rubrika je zanimiva, ker kaže, kakšnim vremenskim dogodkom smo lahko  priča v Sloveniji. Človek se je v zadnjem času zelo oddaljil od narave, ni več toliko odvisen od vremena kot nekoč, zato ga tudi manj spremlja in prej pozabi na možne ekstremne vrednosti. V današnjem času se ljudem zdi že vsak malo večji odklon od običajnega vremena nenavaden in še nikoli viden. Dandanes je pri ljudeh nenavaden pojav aprilski, če ne celo marčevski sneg, nizke temperature maja in septembra, temperature pod -15°C pozimi, velika temperaturna nihanja in deževja v poletju. Iz rubrike je razvidno, da so bile v preteklosti temperature pod -20°C kar pogost pojav in da so sedanje zime v najboljšem primeru slab približek tistih izpred dvajset in več let nazaj. V preteklosti je bilo veliko snega pogosto še maja meseca, slana se je v izpostavljenih legah pojavila tudi ob koncu avgusta, obilne, dlje časa trajajoče padavine in nizke temperature pa so se pojavljale sredi poletja.

V hribovitem svetu so zabeležili najvišjo temperaturo od začetka meritev in tudi ponekod drugod je bilo nenavadno vroče. Na postaji Stara Fužina v Bohinjski dolini se je živo srebro povzpelo na 37,7 °C, na Vrhniki 37,6 °C, v Ljubljani 37,1 °C, v Ratečah na 36,1 °C in v Babnem Polju na 34,5 °C. Na postaji na Krvavcu (1740 m) so zabeležili edini vroč dan dosedaj, ogrelo se je na 30,0 °C. Na Kredarici, 2514 m nad morjem, so izmerili 21,6 °C.

ARSO-meteo.si

Glede na meteorološke karte so nad Slovenijo prevladovali šibki vetrovi, večinoma severnih smeri. Na meteorološki postaji Rovte so izmerili 33°C, v Postojni 33,8°C, na Vrhniki pa, kot je že navedeno zgoraj, celo 37,6°C. Zelo toplo je bilo v višjih legah, saj je bil izmerjen rekord na Kredarici, na Rakitni (787m) so izmerili 33,3°C,  na Blokah (722m) 34°C, na Mašunu na Javornikih (1027) 30,5°C in na Vojskem nad Idrijo (1067m) 30°C. Zaradi šibkih severnih vetrov je maksimalna temperatura na Zaplani težje določljiva. Ob jugozahodnem vetru bi bila temperatura približno 34°C, če je pihal lokalni vzhodni veter pa je bilo nekoliko hladneje. Pogosto pa se dogaja, da na Zaplani vzhodni veter blaži dnevno vročino večji del dneva, nato pa se v popoldanskem času ob obratu vetra na zahodno smer precej ogreje.

Zelo verjetno na Zaplani najvišja temperatura ni bila izmerjena v letu 1983. 13.avgusta 2003 je živosrebrni termometer v meteorološki hišici pokazal temperaturo 34,3°C, 20.julija 2007 pa 34,4°C (po elektronskem termometru 34,1°C).

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si