V nedeljo 24.januarja so vremenske razmere, nizka oblačnost je pokrivala dobršen del Slovenije, vabile na izlet na kakšen dovolj visok hrib, ki bi segal nad omenjeno oblačnost. Glede na bližino in nadmorsko višino je bil najboljša izbira Blegoš. Zjutraj ni bilo na voljo sondaže z meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad, iz katere bi bilo mogoče oceniti višino nizke oblačnosti, je pa zato obetal podatek o jasnem vremenu na Voglu. Kasneje je bilo preko tamkajšnjih kamer razvidno, da se je nizka oblčanost dvignila, ker pa se je nad Slovenijo iz zahoda navlekla še višja oblačnost, je prišel čas za plan B. Namesto nad oblačno pokrovko, smo se odpravili vanjo, in sicer na 1240m visoki Javornik nad Črnim Vrhom nad Idrijo.

Nizka oblačnost je segala tako visoko, da na območju Zaplane niti 800m visoka Ulovka ni segala v meglo. Ivja tako skorajda ni bilo, se ga je pa zato več pričakovalo v višjih legah nad Črnim Vrhom. Odločili smo se za pot mimo Črnega Vrha in za pristop na Javornik iz smeri Cola.  Cesta do Javornika je zaradi snega in zametov izgledala slabo prevozna, toda posrečilo se nam je pripeljati do sedla pred Kanjim Dolom. Na omenjenem sedlu je pihala zmerna burja, občasno je bila megla in nastajalo je ivje.

Izkazalo se je, da je bilo na omenjenem sedlu Å¡e največ vetra, megle in ivja, v nadaljevanju je bilo namreč vetra in ivja občutno manj. Å ele nad 1100m viÅ¡ine in bližje glavnemu grebenu je bila zimska idila spet večja. Na zahodni strani je bilo 100m nižje od Javornika že precej ivja, toda nismo se veliko zadrževali z fotografiranjem, saj je po izkuÅ¡njah tisto “ta pravo” Å¡ele na samem grebenu.

Na odprti jasi na 1200m višine je bilo snega v povprečju 68cm, ponekod pa je lavinska sonda pokazala tudi čez 70cm snega. Na vrhu je bilo 10cm rahlega snega, globje pa je bila dvojna plast ledu. To je zelo olajšalo hojo po celem snegu. Opoldne je bila izmerjena temperatura -11,3°C.

Do vrha Javornika smo se odpravili po samem grebenu. To je bil najtežji del poti, dolg približno 300m. Snežna odeja je držala človeško težo, ponekod pa se je ugrezalo do pasu. Ni nam bilo žal za izbrano lokacijo v megleni pokrovki. Posledice megle so lahko, kot kažejo spodnje fotografije, tudi lepe in zanimive.

Razgledni stolp, fotografiran iz zahodne smeri. Od tod ni kazalo na prav zelo veliko ivje.

Povsem drugačno sliko pa je pokazala vzhodna stran razglednega stolpa. Dolžina ivja je bila do 50cm.

Seveda kažejo fotografije le trenutno stanje, ivje bo namreč nastajalo tudi v prihodnjih dneh. Okoliške bukve so bile okovane tudi v ledeno ivje.

Po postanku v Pirnatovi koči pod Javornikom nam je preostala še ura hoje do avtomobila. Tudi ob povratku zanimivih motivov za fotografiranje ni manjkalo.

Krajši filmski posnetek opisanega izleta je na voljo na spletnem video portalu YouTube. Prvi kader je posnet na Kanjem Dolu, ostali posnetki so z Javornika.

Po zadnjem obilnejšem sneženju 9.januarja se je snežna odeja kljub nizkim temperaturam, te so praktično ves čas ostajale pod lediščem, opazno posedala. Vzrok za to je tudi taljenje snežne odeje na stiku tal. Pred prvim sneženjem 2.januarja je padlo veliko dežja, temperature zraka pa so presegale 10°C. Temperatura tal na globini 5cm je bila zato relativno visoka in je presegla 0°C. Ko je tla prekrila snežna odeja, jo je zato pobiralo od spodaj. Na to kažejo razlike v višini snežne odeje 24.januarja. Na Spodnji Zaplani je bilo na reprezentativni lokaciji za meritve snežne odeje izmerjeno 29cm snega, kar je le centimeter več, kot v Logatcu. Na dvignjenih predmetih, ki nimajo stika z tlemi, pa je bilo snega celo 46cm. Ti predmeti imajo namesto stika z toplimi tlemi stik z prostim ozračjem, ki je bilo v zadnjem času ohlajeno na več stopinj pod lediščem. Okoli 40cm snega je bilo izmerjeno tudi v mrazišču Dolinca, kjer je izhajanje toplote iz tal ovirano zaradi debele plasti suhe, nepokošene trave. Nižje nočne temperature v mrazišču v zadnjih dneh pri tem niso odigrale večje vloge.

46cm snega na leseni mizi. Skozi izdelane vmesne reže zrak neovirano kroži tudi od spodaj.

Viri podatkov:

– podatki iz zasebne meteoroloÅ¡ke postaje Gorenji Logatec

Sneženje je ponehalo, to ali naslednje jutro so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136cm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130cm, v Logatcu 111cm, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89cm, v Moravčah 88cm, v Kobaridu86 cm, v Postojni 75cm, v Velenju 65cm, v Ilirski Bistrici 48cm in v Vipavi 32cm snega.

ARSO-meteo.si

Na vreme v Sloveniji je vplivalo več zaporednih sredozemskih ciklonov, v višinah so prevladovali jugozahodni vetrovi, nižje pa je z vzhodnimi vetrovi vztrajal hladen zrak. 9.januarja je bilo v okolici Logatca snega le za vzorec, v nekaj dneh pa je snežna odeja presegla višino 100cm.  Takratno sneženje je lep primer, kako lahko tudi ob nizkih temperaturah močno sneži. Po 11.januarju je na Zaplani snežilo pri temperaturi -10°C, 13.januarja pri okoli -12°C, v jutranjem času istega dne pa je pričelo snežiti celo pri -17°C. 10. in 11.januarja je padlo 40cm snega v enem dnevu, 14.januarja pa celo 50cm. Najdebelejša snežna odeja je bila izmerjena 15.januarja, na nekaterih lokacijah pa tudi 16.januarja, kar pa je morda posledica tudi precej nejasnih podatkov, po katerih se snežna odeja na nekaterih meteoroloških  postajah tik po sneženju sploh ni nič posedala. To je malo verjetno in ti podatki so povsem v nasprotju z meritvami na večini drugih meteoroloških postaj. Na Rovtah so izmerili 135cm, na Vrhniki 96cm, na Šentjoštu nad Horjulom 111cm in v Hotedršici 120cm snega. Opisano sneženje je bilo vse do danes na območju Logatca zadnje zares obilno sneženje, v kasnejšem času se je temu sneženju še najbolj približalo sneženje februarja 1999. Na Rovtah je bila januarja 1987 izmerjena najvišja snežna odeja v obdobju od leta 1961 naprej, vendar je bilo več primerov sneženja, ko je padlo le malo manj snega. Podobno veliko snega je bilo namreč še februarja 1969, marca 1970, marca 1976 in februarja 1984.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Ponovno zelo mrzlo jutro v precejšnjem delu Slovenije, marsikje je bila izmerjena najnižja temperatura po letu 1980. V Babnem Polju se je živo srebro spustilo do -33,0°C, v Novi vasi na Blokah je bilo -32,5°C, na Pragerskem -27,8°C, v Kočevju -27,6°C, v Blagušu v Slovenskih goricah -27,0°C, na Bizeljskem -26,5°C, na Vrhniki -24,4°C, v Lendavi -23,4°C, v Ljubljani -20,3°C in v Biljah pri Novi Gorici -15,6°C.

ARSO-meteo.si

Na začetku januarja 1985 je nastala t.i. blokada, topel zrak je nad območjem zahodne Evrope segel globoko proti severu, nad Sredozemlje pa je iz severa prodrl hladen zrak. Ob tem je prišlo v Sredozemlju do ciklogeneze, zlasti 5.januarja je po Sloveniji snežilo in v širši okolici Logatca je bila snežna odeja debela okoli 25cm. Obilneje je snežilo v ozkem pasu čez Rovtarsko hribovje, kjer je imela večina tamkajšnjih  krajev še precej več snega, na Rovtah celo pol metra. Ker je padal suh sneg, je dal 1mm padavin več cm snega, torej so se razlike v količini padavin med posameznimi kraji zelo očitno pokazale ravno v debelini snežne odeje. Prvo jasno in zelo hladno jutro je bilo 6.januarja, mraz pa se je nato le še stopnjeval. Najhladnejše jutro je bilo na večini meteoroloških postaj 8.januarja. Na Rovtah se je ohladilo do -21,5°C, na meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad pa je bila tisto jutro zadnjič izmerjena temperatura pod -20°C. Vse do danes se to ni več ponovilo. Glede na izmerjene temperature na okoliških meteoroloških postajah in glede na takratno vremensko situacijo, očitno je šlo v noči na 8.januar za severno smer vetrov in nizko vlažnost zraka, se je na Spodnji Zaplani temperatura spustila do okoli -25°C, ob čemer bi bilo lahko v okoliških mraziščih -38°C. Na Zaplani so bile še nižje temperature v sredini februarja 1956.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Končalo se je obdobje s pogostim sneženjem, ki se je začelo že 27.decembra. V tem obdobju so se kar vrstili sredozemski cikloni in ponekod je vsota višin novozapadlega snega od 27.decembra od 7.ure zjutraj do 4.januarja do 7.ure zjutraj presegla 100cm. V Mrzli Rupi na Idrijskem je vsota znašala 181cm, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 168cm, v Kranjski Gori 144cm, v Ukancu v Bohinju 134cm, v Logatcu 133cm, v Kočevskih Poljanah 103cm in na Vrhniki 90cm.

ARSO-meteo.si

Šlo je za tipičen primer vdora hladnega zraka nad toplejše Sredozemlje, posledično je prišlo do ciklogeneze oz. nastanka serije ciklonov, ki so imeli velik vpliv na vreme v Sloveniji. Kumulativa novozapadlega snega v navedenem časovnem obdobju je v Rovtah znašala 135cm, v Šentjoštu nad Horjulom 147cm in v Hotedršici 114cm snega. V večdnevnem sneženju je bila največja dnevna kumulativa novozapadlega snega okoli 35cm. 3.januarja zjutraj je bila snežna odeja na Rovtah debela 105cm, v Logatcu in v Šentjoštu nad Horjulom 103cm, v Hotedršici 90cm in na Vrhniki 63cm. V obdobju od leta 1961 naprej sta bila na Rovtah samo dva januarja bolj zasnežena od januarja 1971.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Zelo mrzlo jutro, zlasti ponekod na Notranjskem in Dolenjskem. V Babnem Polju je bil z -29,6°C dosežen decembrski rekord; v Novi vasi na Blokah so namerili -28,0°C, na Rakitni -25,1°C, v Ambrusu -25,0°C, v Kočevju -22,6°C, v Celju -21,0°C in na Vrhniki -20,0°C.

ARSO-meteo.si

V višinah se je nad Slovenijo raztezala dolina s hladnim zrakom, nad srednjo Evropo pa je vztrajalo območje visokega zračnega pritiska. Na podlagi sinoptične situacije, podatkov iz vremenskih balonov in nekaterih višjih meteoroloških postaj je v nižjih zračnih plasteh pihal severni veter. Zaplano je pokrivala do pol metra debela snežna odeja, okoli 20cm snega pa je bilo v Ljubljanski kotlini. 8.decembra se je pričelo ohlajati z začetne temperature -5°C. Na Vrhniki je nastalo nekaj nizke oblačnosti, ki pa glede na smer vetra in suho ozračje na Zaplano ni imela vpliva in kjer se je do jutra predvidoma ohladilo pod -20°C. Na Rovtah nad temperaturno inverzijo se je ohladilo do -14,5°C, v Ljubljani pa ob jutranji megli do -15,2°C. Po mraziščih Zaplane so temperature zagotovo padle nekoliko pod -30°C. Šlo je za zelo ugodno vremensko situacijo za močne ohladitve na Zaplani, saj je ravno severna zračna cirkulacija omogočala jasno, suho in nevetrovno noč, debela snežna odeja pa je nočno ohlajanje še toliko bolj okrepila.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Začetek novembra je bil nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja in na Zaplani je padel tudi prvi sneg. Nato se je vreme korenito spremenilo. Noči so bile predvsem zaradi povečane oblačnosti zelo tople s temperaturami med 5 in 10°C. Na Zaplani se je temperatura nazadnje spustila pod ledišče 12.novembra, od omenjenega dne naprej pa je nenehno pihal jugozahodni veter. Ob vsej toploti in vlagi se je tik pred zimo očitno prebudila tudi narava. Na Spodnji Zaplani so bile 28.novembra opažene trobentice, na travniku pa dan pred tem cvetoči navadni regrat skupaj z regratovo lučko. Trobentice bodo glede na predviden razvoj vremena vztrajale še v december, kar se je po nekaterih podatkih zgodilo tudi v decembru 2006.

Trobentice (lat. Primula vulgaris) na pragu zime.

Po obilnem nočnem sneženju so ponekod v osrednjem in severnem delu Slovenije izmerili najvišjo snežno odejo v novembru v zadnjih desetletjih. V Zgornjem Tuhinju je ob 7. uri zjutraj višina snega znašala 50cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu so ga namerili 48cm, v Mozirju 45cm in v Ljubljani 37cm.

ARSO-meteo.si

Šlo je za eno od najbolj nenavadnih sneženj v zadnjih nekaj letih, ko je bilo še prognoziranje vremena za samo nekaj ur naprej zelo nehvaležno delo. Sneženje je podrobneje opisano v rubriki kronika na blogu Podnebje Zaplane.

Do jutra je v večjem delu Slovenije zapadlo okoli 20cm snega v zadnjih 24 urah in marsikje se je snežna odeja odebelila do rekordne vrednosti za november. Na padavinskih postajah Mrzla Rupa na Idrijskem in Trava nad dolino Kolpe so namerili 105cm debelo snežno odejo, na Lisci je sneg segal 80cm visoko, v Postojni in Dobličah pri Črnomlju 60cm, v Žireh 55cm, v Litiji 51cm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 46cm, v Škofji Loki in na Vrhniki 45cm ter v Celju 32cm.

ARSO-meteo.si

Naši kraji so bili pod vplivom doline s hladnim zrakom v višinah in pod vplivom več genovskih ciklonov se je skupna višina snežne odeje približala za november rekordnim vrednostim. Na Rovtah nad Logatcem je v obdobju od 14. do 21.novembra snežilo vsak dan, po 25cm novega snega pa je padlo v treh dneh. 22.novembra zjutraj je bilo na Rovtah 75cm, v Logatcu 64cm in v Šentjoštu nad Horjulom 57cm snega. Na Spodnji Zaplani je bilo 21.novembra popoldne na makadamski cesti izmerjeno 60cm snega, do naslednjega jutra je padlo še 25cm novega snega in sneg je predvidoma dosegel višino 75cm. To je sicer toliko, kot na višjih Rovtah, kjer pa je padlo manj padavin. Gre za najdebelejšo novembrsko snežno odejo v obdobju po letu 1961 v Logatcu, medtem ko je bilo na Rovtah več snega samo še v novembru 1966.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Od jugozahoda je v višinah pritekal vlažen in topel zrak, v prizemni plasti pa je vztrajal hladen zrak, zato je zlasti na Cerkljanskem in Idrijskem prišlo do debelega žledu. Do jutra 17. novembra je v Mrzli Rupi padlo 119mm, v Idriji 87mm in v Cerknem 62mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 72 urah.

ARSO-meteo.si

Glede na meteorološki postaji Logatec in Vrhnika je na Zaplani v času večdnevnega žledenja padlo okoli 60mm dežja, polovico od tega 16.novembra. Na Zaplani so bile temperature nedvomno pod lediščem, kljub veliki količini padavin pa je denimo na Rovtah padlo zanemarljivo malo snega, kar dokazuje, da je žledilo. Ker je bila glede na podatke z višjih meteoroloških postaj v času žledenja plast hladnega zraka debelejša, je povsem mogoče, da je dež vsaj prehodno zmrzoval že v ozračju in da je do tal padel v obliki zmrznjenega dežja, ki ne povzroča žledenja.

Na območju Zaplane žled novembra 1984 očitno ni bil tako močan kot na Idrijskem zaradi manjše količine padavin, predvsem pa zaradi splošne vremenske situacije, saj ni prišlo do prodora toplega zraka prav globoko v notranjost Slovenije. Ko žledi v naših primorskih pokrajinah in na Hrvaškem, na Zaplani sneži, ali pa pada nenevaren zmrznjen dež. Ko je prodor toplega zraka izrazitejši, se celotna stvar pomakne bolj na severovzhod. Na jugozahodu zgolj dežuje, na Zaplani pa, če otoplitev le ni premočna, žledi. Podobno vpliva lega in višina tople plasti na razlike v žledenju po nadmorski višini. Manj izrazita otoplitev običajno prinese žled višjim, bolj izrazita otoplitev pa nižjim nadmorskim višinam.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si