Odziv rastlin na spremembe okolja lahko proučujemo na podlagi njihovih razvojnih stopenj oz. fenoloških faz. Skozi letne čase se pri rastlinah zvrstijo določene razvojne stopnje, kot so olistanje, cvetenje, odpadanje listja in še številne druge. Fenološke faze so odvisne predvsem od vremena, zato se fenološka opazovanja pogosto izvajajo v okviru meteoroloških služb na agrometeoroloških in fenoloških postajah. V okolici Zaplane sta fenološki postaji v Rovtah in na Vrhniki. Čeprav je letošnja pomlad hladnejša od lanske, pa na Zaplani pri večini rastlin v fenofazah ni bilo večjih razlik v primerjavi z minulimi leti.

Črni teloh je spomladanska rastlina, ki najpogosteje zacveti v marcu. Ni znanilec pomladi, saj se lahko pojavlja tudi v decembru, če le ni mraza ali snežne odeje. 28.marca so bili na Zaplani le še posamezni primerki črnega teloha.

V podobnem času cvetijo tudi pomladanski žafrani.

Trobentice je v ekstremno toplih zimah mogoče najti že v decembru, kar se je v zadnjih nekaj letih zgodilo v decembrih 2006 in 2009. Trobentice na Zaplani v največjem številu cvetijo aprila.

V aprilu se prikažejo tudi podlesne vetrnice.

Bukev na Zaplani v zadnjih, toplejših letih, olista okoli 29.aprila in letošnja pomlad glede tega ni bila nikakršna izjema.

Pri bukvah je značilno, da se lahko pri dveh osebkih, čeprav uspevata čisto skupaj, fenološke faze razlikujejo za nekaj dni.

28.aprila so bile bukve na Zaplani nad 600m nadmorske višine bolj olistane, kot v nižjih legah, kjer se je zaradi temperaturne inverzije še sredi meseca aprila pojavljala zmrzal.

 

Pogled z višine 650m na Logaško polje; na omenjeni višini so bile v zadnjih tednih temperature v posameznih jutrih neprimerno višje, kot na Spodnji Zaplani in še posebno na Logaškem polju. Kljub temu pa razlika v času olistanja bukve med omenjenimi lokacijami letos ni bila tako očitna, kot spomladi 2009.

Ob koncu aprila lahko v pravih preprogah zacveti spomladanska torilnica, ki je pogosto zamenjana s spominčicami. Na Zaplani obstaja več različnih gozdnih združb (v odvisnosti od talnih in klimatskih razmer se na določenih območjih izoblikujejo neke tipične skupine rastlin), na območju meteorološke postaje pa je značilna ravno gozdna združba bukve in spomladanske torilnice.

Mokrotnejše lege na Zaplani v aprilu povsem prekrije čemaž, divji česen, ki bi ga morali glede na njegove učinke bolj ceniti od običajnega, v zadnjem času kitajskega česna.

Regrat je tipična rastlina, katere razvoj se opazuje v okviru fenologije. Na Zaplani po travnikih množično zacveti v prvih dneh maja.

Vpliv rastišča na fenofaze je bil 9.maja nazorno viden na mladi bukvi, ki uspeva v globoki senci in zaradi žive skale na tanki odeji prsti. V olistanosti je omenjena bukev za svojimi vrstnicami v ozadju fotografije zaostajala za več kot deset dni.

Marsikje je bilo jutro najhladnejše v maju po letu 1950, višjeležeče kraje je prekrivala snežna odeja. V Novi vas na Blokah so izmerili kar -13,6°C, v Kočevju je termometer pokazal -6,9°C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -5,0°C, v Novem mestu -4,7°C ter v Bovcu -2,8°C.

ARSO-meteo.si

Rekordno nizke majske temperature so bile posledica deloma jasne noči in vsaj v višjih legah tudi prisotnosti snežne odeje. Na Vrhniki je bilo -4,3°C, v Planini pri Rakeku -4,6°C in v Postojni -5,6°C. Na Vrhniki in v Postojni, v nasprotju z višjo Zaplano, 8.maja zjutraj ni bilo več snežne odeje. Zaradi ugodne vetrovnosti in prisotnosti snežne odeje se je ne mestu sedanje meteorološke postaje Zaplana v obravnavani noči predvidoma ohladilo do -6°C. Posebno nizke temperature so bile verjetno v mraziščih Zaplane, kjer so zasnežena tla še posebej velikega pomena za izrazite nočne ohladitve. Novejše primerjave kažejo, da so jutranje temperature v mraziščih Zaplane nižje od tistih na Blokah, kjer je bila ob mrazu maja 1957 izmerjena najnižja temperatura v okviru uradne mreže meteoroloških postaj.

Viri podatkov:

– MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Predvsem Notranjsko in Kočevsko je po obilnem sneženju prekrivala debela snežna odeja. Na Rakitni (787m) je zapadlo 54cm, v Novi vasi (722m) na Blokah 52cm, v Babnem Polju (756m) 42cm, v Kočevju (463m) 41cm in v Šentjoštu nad Horjulom (620m) 39cm snega.

ARSO-meteo.si

Na podlagi meteoroloških opazovanj v Ljubljani je pričelo snežiti že 5.maja zvečer in kjer je bila najvišja snežna odeja, 13cm, izmerjena 6.maja. Tega dne se je ob prehodu genovskega ciklona prav preko Slovenije v malo višjih legah snežna odeja debelila in dosegla največjo višino dan kasneje. Tako so 7.maja zjutraj na Rovtah nad Logatcem izmerili kar 46cm snega. Glede na omenjeno postajo in Šentjošt nad Horjulom je bilo v nižjih delih Zaplane predvidoma do 40cm snega. V krajih nad 500m višine je bilo v maju zabeleženih pet dni s snežno odejo, v Žireh, Planini pri Rakeku, na Vrhniki in v Idriji pa dva do trije dnevi. Pojav sneženja je bil zabeležen celo v Vipavski dolini. V začetku maja je na nadmorskih višinah okoli 600m veliko drevja že olistanega in tako je v maju 1957 zagotovo prišlo do obsežnega snegoloma.

Viri podatkov:

– MeteoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Višje predele zahodne Slovenije je prekrivala visoka snežna odeja. Na Vojskem (1070m) nad Idrijo so zjutraj izmerili 65cm, na Črnem Vrhu (683m) nad Idrijo 40cm, na Pasji Ravni (880m) 36cm, na Bukovem (715m) 25cm in v Bovcu (425m) 10cm snega.

ARSO-meteo.si

Spomladi 1981 je snežilo ob koncu aprila, v višjih legah, denimo na Rovtah, pa so bili štirje dnevi s snežno odejo ali pojavom sneženja zabeleženi tudi v maju. 5.maja zjutraj, po prehodu Genovskega ciklona preko Slovenije, je bilo na Rovtah izmerjeno 22cm, v Logatcu 14cm in v Šentjoštu nad Horjulom 13cm snega. V Ljubljanski kotlini, razen na njenem obrobju (Vrhnika in Borovnica), ni snežilo. Efekt znižane meje sneženja (ZMS) je dobro opazen po temperaturah, saj je 4.maja popoldne na Vrhniki snežilo pri temperaturi 1°C, medtem ko je v Ljubljani na podobni nadmorski višini deževalo pri 5°C. V nižjih delih Zaplane je predvidoma padlo do 20cm snega. 5.maja zjutraj je bilo v večini višjeležečih krajih v južnem delu Notranjske zaradi toplejšega zraka kljub obilnim padavinam snega zgolj za vzorec, medtem ko je bila manjša količina snega v severnem delu Slovenije posledica majhne količine padavin. V 1200m visokih hribih nad Črnim Vrhom pri Idriji je šlo verjetno za rekordno debelo majsko snežno odejo, saj je tam padlo precej več padavin, kot na nižjem Vojskem nad Idrijo.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Po močni ohladitvi in nočnem sneženju so zjutraj v nekaterih višjeležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meritev. V Jeronimu (750m) nad Nazarjami je snežna odeja segala 42cm visoko, v Ratečah (864m) je bilo snega 40cm, v Šentjoštu nad Horjulom (590m) 33cm, v Žusmu (623m) na Kozjanskem 22cm, na Plešivici (360m) na Ljubljanskem barju 16cm in v Velenju (410m) 12cm.

ARSO-meteo.si

Zaradi plitvega območja nizkega zračnega pritiska nad severnim Jadranom in doline s hladnim zrakom nad srednjo Evropo so se južni vetrovi pri tleh vse bolj odklanjali na jugovzhodno smer, medtem ko je v višinah pihal jugozahodni veter. Dovolj obilne padavine so bile ob relativno hladnem zraku v višinah dovolj, da so potisnile mejo sneženja zelo nizko. Snežilo je ob efektu znižane meje sneženja (ZMS), na kar kaže tudi majhna (1°C) temperaturna razlika med 700m visokimi Rovtami in dnom Ljubljanske kotline. Ob 8:00 uri zjutraj je bilo na Rovtah izmerjeno 25cm, v Logatcu 18cm in na Vrhniki 10cm snega. V nižjih legah Zaplane je bilo predvidoma vsaj 25cm snega, saj je po podatkih iz okoliških meteoroloških postaj količina padavin naraščala v smeri Vrhnike. Šlo je za hiter prehod iz toplega dneva v zasneženo jutro. Dan pred sneženjem so se temperature ob oblačnem in vetrovnem vremenu približale 15°C, ob koncu sneženja pa so se spustile do okoli 0°C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Zjutraj so ob koncu obilnega sneženja na nekaterih meteoroloških postajah izmerili dosedaj največ novozapadlega snega v aprilu. Na Planini pod Mirno goro je v 24 urah zapadlo 67cm, v Mašunu pod Snežnikom 60cm, na Sinjem Vrhu v Beli krajini 52cm, v Rovtah nad Vrhniko 50cm in v Novem mestu 21cm snega.

ARSO-meteo.si

19.aprila se je nad Sredozemlje iz severa razširila višinska dolina s hladnim zrakom. Ob tem je nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki je predvsem južni Sloveniji prineslo padavine. 20.aprila zjutraj je v severnem delu Notranjske že snežilo in do naslednjega jutra je v Logatcu padlo 35cm, v Šentjoštu nad Horjulom 42cm in na Vrhniki 9cm snega. Na količino snega sta, odvisno od lokacije, vplivali nadmorska višina in razporeditev padavin. V nižji Ljubljanski kotlini je bilo snega kljub padavinam zgolj za vzorec, medtem ko je v 864m visokih Ratečah pri Kranjski Gori zaradi majhne količine padavin padel le 1cm snega. Bistveno manj padavin in posledično manj snega kot na Rovtah je bilo že na območju Idrijskega hribovja. Na Rovtah pa je bila to celo največja aprilska dnevna količina novozapadlega snega v obdobju po letu 1961. Na Zaplani je pri temperaturi -1°C predvidoma padlo do 45cm snega, saj je bilo tam na podlagi dostopnih podatkov več padavin, kot v Šentjoštu in nižjem Logatcu.

Viri podatkov:

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Obilno sneženje predvsem v zahodni polovici Sloveniji je čez dan ponehalo. Na Planini pod Golico in na Vojskem nad Idrijo so zjutraj izmerili 54cm novega in skupnega snega, na Črnem Vrhu nad Idrijo 45cm, v Logatcu 40cm in v Kranju 25cm.

ARSO-meteo.si

Iz severa je nad Slovenijo segala višinska dolina s hladnim zrakom, nad Genovskim zalivom pa je nastalo območje nizkega zračnega pritiska in se razširilo do Jadrana. V višinah so pihali jugozahodni vetrovi, 17.aprila pa je Slovenijo od vzhoda zajel precej hladnejši zrak. Od jutra pa do sredine dneva so ponekod temperature padle za 10°C. Pred sneženjem tudi v nekoliko višjih krajih ni bilo snežne odeje, tako da je sneg padel povsem na novo. Dnevna količina novozapadlega snega je bila zelo velika, saj je bilo 18.aprila  zjutraj v Logatcu za zadnjih 24 ur izmerjeno 40cm, na Vrhniki 28cm in v Šentjoštu nad Horjulom 52cm novega snega. Sneženje je zajelo večji del Slovenije, snežilo je tudi na Krasu in v Ljubljanski kotlini. 18.aprila čez dan je še snežilo, v krajih z nižjimi temperaturami in manjšim posedanjem snežne odeje je bilo 19.aprila zjutraj izmerjeno še nekoliko več snega, kot dan pred tem. V Šentjoštu nad Horjulom so tako skupno izmerili 54cm snega. Kljub odsotnosti meritev na Rovtah lahko za Zaplano privzamemo, da je padlo okoli 50cm snega. V krajih na severnem Notranjskem je bila to tretja najdebelejša aprilska snežna odeja v obdobju po letu 1961.

Viri podatkov:

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V večjem delu Primorske so zabeležili najnižjo aprilsko temperaturo v zadnjih desetletjih. Na meteoroloških postajah v Godnjah na Krasu ter na Slapu pri Vipavi se je temperatura spustila na -6,5°C, v Biljah pri Novi Gorici so izmerili -5,3°C, na Letališču Portorož -4,2°C, medtem ko se je na višjeležečem Vojskem (1067m) ohladilo do -9,5°C.

ARSO-meteo.si

V letu 2003 so meritve temperature na meteorološki postaji Zaplana potekale s pomočjo klasičnih termometrov. Iz tistega časa so na voljo večinoma podatki za ekstremne temperaturne vrednosti v daljših časovnih obdobjih. Minimalni alkoholni termometer v meteorološki hišici je za obdobje od 31.marca do 19.aprila 2003 zabeležil minimalno temperaturo -7,0°C. Ta je bila dosežena 8.aprila, nizke jutranje temperature pa so se pojavljale tudi v ostalih dneh. 8.aprila zjutraj je tla pokrivala tanka snežna odeja, ki se je po sneženju 3.aprila hitro talila.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V nekaterih delih Slovenije so ob 7. uri zjutraj izmerili največjo aprilsko višino snežne odeje v zadnjih desetletjih. V Rovtah nad Logatcem je bilo 80cm, v Postojni in Gornjem Gradu 50cm, v Kočevju 40cm, v Šmarju-Sapu 36cm in v Celju 21cm snega.

ARSO-meteo.si

Debela snežna odeja v aprilu je bila posledica precej sneženega marca. 20.marca je bilo v Rovtah nad Logatcem še meter snega, sneženje 5.aprila pa je bilo dovolj obilno, da je bilo dan kasneje na omenjeni meteorološki postaji izmerjeno največ snega v aprilu po letu 1961. V Logatcu je bilo 6.aprila zjutraj izmerjeno 55cm, na Vrhniki 29cm, v Šentjoštu nad Horjulom 52cm in v Hotedršici 92cm snega. V večini krajev severne Notranjske ni bila izmerjena najdebelejša snežna odeja v aprilu. Še več snega je namreč padlo aprila 1996, ko je, z razliko od aprila 1970, sneg padel povsem na novo.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Zaplano lahko z vidika naravnih razmer razdelimo na južni, planotasti svet Spodnje Zaplane, ter na severni, hriboviti svet Zgornje Zaplane. V primerjavi s hribovitim reliefom omogoča uravnan relief na Spodnji Zaplani zadrževanje hladnega zraka v nočnem času. Temperature so na Spodnji Zaplani zaradi vpliva hladnega Logaškega polja v mirnih in nevetrovnih nočeh nižje od tistih na Zgornji Zaplani, kjer zaradi hribovitega reliefa hladen zrak odteka navzdol po pobočjih. Na opisane temperaturne razlike se je sklepalo na podlagi sosednjih meteoroloških postaj, predvsem pa na podlagi dejstva, da se vreme na Zaplani pogosto najbolj spremeni nad 700m višine. Nad to višino je lahko ob suhem zraku in visokih temperaturah kristalno jasno nebo, pod to višino pa vlada megleno, vlažno in hladno vreme.

Za potrditev opisanih temperaturnih razlik so v obdobju od 28.oktobra 2009 do 16.februarja 2010 na najvišji točki Zaplane, 800m visoki Ulovki, potekale meritve temperatur. Digitalni registrator temperature je v 5-minutnih intervalih shranjeval izmerjeno temperaturo zraka. Registrator je bil nameščen v termometrskem zaklonu, izdelanem po načrtih Slovenskega meteorološkega foruma in ki se je po dosedanjih raziskavah izkazal kot odličen nadomestek za originalne, toda precej dražje zaklone. Termometrski zaklon ščiti termometer pred sončnim sevanjem ter padavinami in je bil zaradi varnosti nameščen štiri metre nad tlemi na osamljeno smreko v zgornjem delu smučišča Ulovka. Meritve so potekale v rahlo osojni legi, osamljena smreka z redko krošnjo predvidoma ni imela bistvenega vpliva na temperaturne izmerke, prav tako ne višina nameščenega termometra štiri metre nad tlemi. Potrebno je tudi opozoriti, da dva termometra ne kažeta povsem enake temperature, čeprav sta postavljena skupaj. Na osnovi dobljenih izmerkov lahko sklepamo na temperaturne razmere Ulovke in Planine nad Vrhniko, to so območja na Zaplani z nadmorsko višino večjo od 700m. Rezultati potrjujejo odsotnost temperaturne inverzije na Zgornji Zaplani, pokazale pa so se še nekatere druge zakonitosti.

Termometrski zaklon posnema klasično leseno meteorološko hišico.

Glede na izmerke so nočne temperature na vrhu Ulovke višje kot na meteorološki postaji Spodnja Zaplana, razlike v minimalni temperaturi znašajo do 7°C, v ekstremnih situacijah pa so lahko razlike še večje. V grobem velja, da so temperature na Ulovki v jasnih in mirnih nočeh še za stopinjo ali dve višje od tistih na uradni meteorološki postaji Topol pri Medvodah oz. Katarini nad Ljubljano v bližnjem Polhograjskem hribovju.

Izrazita temperaturna inverzija med Spodnjo Zaplano in Ulovko.

V času padavin je zaradi večje nadmorske višine, ne glede na smer vetra, na Ulovki za približno 1,5°C hladneje kot na 235m nižji Spodnji Zaplani. Večja nadmorska višina Ulovke pride še posebej do izraza ob sončnem vremenu in šibkem jugozahodnem vetru, ko je lahko za 4°C hladneje kot na Spodnji Zaplani.

Temperaturne razlike ob vzhodnem vetru in padavinah.

Ugotovljene so bile zanimive temperaturne razlike v primerih, ko se nad Ljubljanskim barjem zadržuje plast hladnejšega zraka, ki z vzhodnim vetrom doteka na Spodnjo Zaplano. Plast hladnega zraka ne sega posebej visoko in velikokrat Ulovke ne doseže ali jo po okrepitvi vzhodnega vetra doseže z določenim časovnim zamikom. V takih primerih je lahko kljub padavinam na Spodnji Zaplani hladneje kot na Ulovki. Opisana situacija je vzrok, da na Ulovki sredi zime kljub večji nadmorski višini velikokrat ne pade bistveno več snega, kot na Spodnji Zaplani. To pojasni tudi primere v preteklosti, ko je na Spodnji Zaplani deževalo pri temperaturi malo nad lediščem, hkrati pa je v nasprotju s pričakovanji deževalo tudi na višji Ulovki. Plast hladnega zraka nad Ljubljanskim barjem je pogosta v pozno jesenskem in zimskem času in tako pride, v smislu večje količine snega, večja nadmorska višina Ulovke bolj do izraza šele v spomladanskem času.

Kljub oblačnemu in vetrovnemu vremenu je lahko na Ulovki topleje kot na Spodnji Zaplani.

Meritve temperature so potekale v hladni polovici leta, v topli polovici leta bi prišla večja nadmorska višina Ulovke še bolj do izraza. Velike razlike v jutranjih temperaturah so možne tudi v poletju, so pa redkejše. Razlike v dnevnih temperaturah bi bile v poletju večje kot pozimi. V prihodnosti bi bilo zanimivo ugotavljati, kakšne so temperaturne razmere v samem naselju Zaplana pri cerkvi, na prisojnih pobočjih Ulovke, kjer ponoči prav tako hladen zrak odteka po pobočjih v Ložansko dolino na zahodu. Predvideva se, da so na tem območju jutranje temperature precej višje kot na bližnjem planotastem Miznem Dolu.