Jutro je bilo za julij marsikje nenavadno sveže, na nekaterih planotah Notranjske se je pojavila slana. V Babnem Polju so izmerili -0,7°C, na Rakitni 0,5°C, v Ratečah 1,8°C, v Ilirski Bistrici 3,8°C in v Postojni 3,9°C.

ARSO-meteo.si

Nad Slovenijo so pihali vetrovi severnih smeri. Take razmere so ugodne za pojav nizkih jutranjih temperatur na Zaplani. V Ljubljanski kotlini se pogosto pojavita megla in nizka oblačnost, na Gorenjskem pa karavanški fen in tako je nočno ohlajanje pogosto moteno. Na Rovtah nad Logatcem se je ohladilo na 4,2°C, očitno pa v nižjih legah ni bilo posebne megle ali nizke oblačnosti. Na Vrhniki je bilo namreč tudi hladno jutro z minimalno temperaturo 5,7°C. Močno se je ohladilo tudi v Postojni in Ilirski Bistrici, kjer zaradi bolj severnih zračnih tokov ni bilo burje, ki bi sicer kot je to običajno premešala nočne temperaturne inverzije. Na mestu sedanje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani je bila temperatura verjetno nekoliko nižja kot na Rovtah oz. podobna kot v Postojni, v mraziščih pa je bilo seveda še precej hladneje. V mrazišču Dolinca na Zaplani je bila od pričetka meritev temperatur aprila 2004 najnižja julijska temperatura -0,7°C izmerjena 17.julija 2006. Ob dosedanjih meritvah se je pokazalo, da so poletni minimumi v Dolinci za 1 do 3°C nižji kot na meteorološki postaji v Babnem Polju, ki sicer ni postavljena na dnu kraškega polja, kjer je zaradi temperaturne inverzije najhladneje.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Na nekaterih primorskih meteoroloških postajah so izmerili najvišjo julijsko temperaturo od začetka meritev, a tudi v notranjosti države je bilo zelo vroče. Na Slapu pri Vipavi se je ogrelo na 39,0°C, v Biljah pri Novi Gorici na 38,6°C, v Ljubljani 35,9°C, na Letališču Portorož 35,4°C, Postojni 35,0°C in celo na Vojskem nad Idrijo je bilo nad 30°C, izmerili so 30,5°C.

ARSO-meteo.si

Ob vzhodnih vetrovih je bilo najbolj vroče v krajih zahodno od Dinarske gorske pregrade, kjer se je ozračje ob šibki burji še dodatno feniziralo. Zanimiva je predvsem temperaturna razlika med Postojno (35,0°C) in Zaplano (33,0°C), ki leži na podobni nadmorski višini. V Postojni je pihala kot padajoči veter šibka burja, na Zaplani pa ravno obratno pobočni vzhodni veter, ki je blažil dnevno vročino. Prav tako je bilo na Vojskem nad Idrijo glede na večjo nadmorsko višino (1067m) le malo hladneje kot na Zaplani.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V Podkraju nad Ajdovščino je bila dopoldne izmerjena zelo velika 24-urna višina padavin: 196mm.

ARSO-meteo.si

Podatek je zapisan v italijanskih hidroloških letopisih, saj je bil v tistem času Podkraj zahodno od Rapalske meje. Na podlagi skopih podatkov je šlo za prostorsko zelo omejene konvektivne padavine. Na nobeni od bližnjih meteoroloških postaj ni padlo niti približno toliko padavin, največja dnevna višina padavin pa je bila zabeležena na druge datume kot v Podkraju. To velja za meteorološke postaje Krekovše na robu Trnovskega gozda, Čepovan, Gorico, Sežano in Trst.

Nekaj podobnega se je zgodilo 2.julija 2007 nad Logatcem in Vrhniko, kjer je v kratkem času padlo zelo veliko dežja, v bližnji okolici pa bistveno manj.

Viri podatkov:

Bolletino Mensile, italijanski hidrološki letopisi (slovenske meteorološke postaje zahodno od Rapalske meje)

Ponekod v zahodni, osrednji in severni Sloveniji je bila zjutraj izmerjena rekordna dnevna višina padavin v juliju. Na postaji Na Stanu na Idrijskem sta do jutra v 24 urah padla 102mm dežja, v Rovtah nad Logatcem in Črni vasi na Ljubljanskem barju 98mm, v Gornjem Gradu 89mm in v Velenju 80mm.

Vir: ARSO-meteo.si

V višinah so prevladovali jugozahodni vetrovi, pri tleh pa zaradi plitvega območja nizkega zračnega pritiska nad severnim Sredozemljem jugovzhodni vetrovi. Deževalo je 14.julija, padla višina padavin pa je bila izmerjena naslednji dan ob 8:00 uri zjutraj in je zapisana za ta dan. 15.julija je bilo ob 8:00 uri zjutraj za zadnjih 24 ur v Logatcu izmerjeno 85mm, na Vrhniki 77mm, na Šentjoštu nad Horjulom 88mm in v Hotedršici 99mm dežja.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Zelo sveže jutro, zlasti na Gorenjskem, kjer je bila ponekod celo slana. V Ratečah je bila minimalna temperatura le 0,0°C, na Zgornjem Jezerskem se je ohladilo na 1,4°C, na Letališču Brnik na 1,7°C, v Rovtah nad Logatcem na 3,0°C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu na 3,7°C. Na Kredarici (2514m) je temperatura ves dan ostala pod lediščem.

Vir: ARSO-meteo.si

Ob prodoru hladnega zraka iz severa se je v noči na 9.julij 1969 ponekod močno ohladilo, zlasti iztopajo Rovte nad Logatcem, ki zaradi svoje lege nad temperaturno inverzijo niso znane po nizkih jutranjih temperaturah. V tem primeru je njena višja lega pripomogla k močnejšemu nočnemu ohlajanju. V zadnjih 24. urah je deževalo, ravno v okolici Logatca je padla manjša količina padavin kot ponekod drugod (Rovte 7mm, Šentjošt nad Horjulom 3,8mm, Lipe na Barju 22,5mm, Babno Polje 33mm).  Ob razjasnitvi neba in nočnemu ohlajanju sta ob vsej namočenosti tal hitro nastajali megla in nizka oblačnost, poleg tega je ponekod ohlajanje očitno motila tudi splošna oblačnost. Medtem, ko je bilo v Rovtah zjutraj pretežno jasno vreme, je nižje lege prekrivala megla ali pa nizka oblačnost, zato je bilo tam topleje. V Žireh se je tako ohladilo na 4,9°C, na Vrhniki je bilo 7,9°C, v Lipah na Barju 5,6°C, v Ljubljani 7°C in na Babnem Polju 2,3°C. V Postojni je bil minimum 7,7°C zaradi burje.

Na Zaplani so za severno zračno cirkulacijo verjetno vladale tipične vremenske razmere. Plitva megla in nizke jutranje temperature. V novejšem času je bila na Zaplani najnižja julijska temperatura 4,7°C izmerjena 5.julija 2007. Tega dne je bilo v Ljubljani zaradi nizke oblačnosti 9,3°C. Ker pa je bilo leta 1969 v Ljubljani 7°C, to samo potrjuje možnost, da so bile takrat zelo nizke jutranje temperature tudi na Zaplani. Kljub temu pa takrat zaradi namočenosti tal in velike vlažnosti v mraziščih verjetno ni bilo posebej nizkih temperatur.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V Sloveniji naj bi bila v nekaj zadnjih desetletjih dva primera tornada. Primer tornada 23.avgusta 1986 je bil predvsem zaradi velikega obmocja opustošenja dobro dokumentiran, medtem ko je primer manjšega vrtinca v okolici Postojne junija 1965 manj raziskan.

Na Agenciji Republike Slovenije za Okolje (ARSO) se izvaja digitalizacija in kontrola starejših meteoroloških podatkov. Po Sloveniji je najvec padavinskih meteoroloških postaj, kjer opazovalci opazujejo padavinske pojave. Pri tem podatke vpisujejo v pripravljene formularje, ki jih nato pošiljajo v zbirni center na ARSO.

Pred kratkim se je našlo mesecno porocilo za junij 1985 z opazovalnice Gornji Logatec, kjer je za 13.junij 1985 zabeležen pojav tornada. Ocitno gre za edini primer v Sloveniji, ko je bil pojav tornada opažen na uradni meteorološki postaji. Na zadnji strani porocila je takratni opazovalec pojav celo podrobneje opisal. V vecernem casu je bil vihar v obliki lijaka (tornado) viden približno 2km od meteorološke postaje. Poškodovanih je bilo 40 hiš. Po pregledu meteoroloških podatkov so bile tisti dan razmere za nastanek tornadov vsekakor ugodne, saj je bil mocan strig vetra vse do troposfere, kot tudi v prizemnih plasteh. V višinah je pihal jugozahodni veter.

Za vec informacij o tem dogodku bo potrebno pregledati še ostale vire. Po pregledu dolocenih logaških publikacij je neurje sicer omenjeno, toda informacij o tornadu ni. Kot kaže so na širšem obmocju Logatca na notranji strani višje Hrušice in Trnovskega gozda ugodne razmere za nastanek tovrstnih pojavov. Prav neverjetno se namrec zdi, da je bil leto zatem še tornado nad Hotedršico in okolico.

Kljub nekoliko hladnejši zimi letošnjo pomlad vegetacija za nekaj dni prehiteva glede na minula leta. Nekoliko prehiteva tudi glede na leti 2007 in 2008, ko sta bili zimi izrazito topli. Letošnji april je za rast vegetacije zelo ugoden mesec. Po obilnih padavinah ob koncu marca se je nato vreme precej otoplilo in niti v enem jutru temperatura ni padla pod ledišče. Sončnega obsevanja je bilo veliko. Bukev je na Zaplani v minulih nekaj letih olistala ob koncu aprila, letos pa se je to zgodilo nekaj dni prej. Zelo zanimive pa so bile razlike v olistanju bukve med posameznimi območji na Zaplani, kar je predvsem odraz vremenskih razmer v prvi polovici aprila.

Prevladovali so topli in jasni dnevi, noči so bile zaradi temperaturne inverzije precej hladnejše v nižjih legah. Na Spodnji Zaplani je večino noči temperature nekoliko višal zahodni veter, še vedno pa je bilo tu ob jutrih precej hladneje kot v višjih legah. Do zelo velikih temperaturnih razlik pa je prišlo ob prenehanju zahodnega vetra 13.aprila. Ob 7:00 uri zjutraj je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 3,5°C, na 660m visoki Katarini nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju pa je bilo istočasno celo 12,6°C. Glede na zasebno meteorološko postajo Zaplana-Mizni Dol je moralo biti podobno toplo tudi na Zgornji Zaplani nad 700m višine.

Očitno je taka več dni trajajoča vremenska situacija vplivala tudi na napredovanje vegetacije. Letos se je pričelo olistanje bukve na Ulovki, še zlasti pa na Planini nad Vrhniko in v Marinčevem griču nekaj dni prej kot v nižji Spodnji Zaplani. Spodnje fotografije so nastale 12.aprila, fotografija z Ulovke pa dan kasneje.

Bukve na uravnanem rastišču na Spodnji Zaplani (566m).

Bukve na osojnih pobočjih južno od Marinčevega griča (650m).

Planina nad Vrhniko (730m).

Nekoliko osojna lega na Ulovki (800m).

Vir:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Tekom študija na Oddelku za geografijo Univerze v Ljubljani je bila v januarju 2009 izdelana ocena ogroženosti Ložanske doline z vidika poplav in zemeljskih plazov.

Ocena ogroženosti

Študija se bo še dopolnjevala zaradi lastnega zanimanja za to problematiko. Za natančnejšo oceno stanja bo potrebno nadaljnje raziskovanje, zlasti pa sodelovanje domačinov, ki bi lahko z dodatnimi informacijami precej prispevali k razumevanju poplav v Ložanski dolini. Zato izdelano študijo tudi javno objavljam na spletnih straneh Podnebje Zaplane.

S prijateljem Iztokom Milklavčičem (lastnik vremenske postaje Petkovec) sva se v soboto 21.marca odpravila na Javornik nad Colom. Predlani sva šla do tja s kolesi, tokrat pa sva se zaradi vremenskih razmer raje odpravila z avtomobilom. Izhodišče so bile Gornje Lome (800m) južno od Črnega Vrha nad Idrijo.

Na tej nadmorski višini snega ni bilo, razen v obliki snežnih krp na osojah in na dnu kraških kotanj. Gre za spodnji del smučišča Javornik, na katerem so končali smučarsko sezono kakšnih deset dni pred tem. Ponujajo vedno več dejavnosti tudi v topli polovici leta.

Listje je ob vetru frčalo po zraku.

Na osojnem pobočju se je strnjena snežna odeja pričela nad okoli 900m višine.

Eden od snežnih topov, s katerimi umetno zasnežujejo smučišče.

Stezo, ki vodi naravnost proti vrhu Javornika sva sicer opazila, a je bila poledenela in sva se raje odpravila po daljši poti. Kmalu sva ugotovila, da sva zašla preveč proti jugu. Medtem, ko sva se nekaj časa iskala po gozdu, sem naletel še na zanimive luknje v snežni odeji. Očitno prihaja točkasto na dan iz kraške notranjosti topel zrak.

V bližini domačije Skvarč. Kras je opazen na vsakem koraku.

Snežna odeja je bila zelo neenakomerna. Na prisojah je ponekod bil sneg, ponekod pa tudi ne. Na manjši travnati jasi, kjer je bila debelina snežne odeje reprezentativna, sem nameril 20cm snega, medtem ko ga je bilo po gozdu tudi 60cm. Ponekod so hojo oteževale poledenele površine, sneg je bil sicer pomrznjen, ponekod pa je bilo na vrhu nekaj suhega snega od minulega sneženja ali pa je sneg prinesel veter od drugod.

Snežne razmere na zahodno orientiranem pobočju.

V najvišjem delu smučišča Javornik pod Dednim vrhom (1220m) imajo na ločenem območju urejen t.i. snow park  s skakalnico za deskarje, ki so ga preselili iz Črnega Vrha. Na tem območju je lahko snežna sezona precej daljša kot v nižjih legah, seveda pa je odvisno od zime do zime, do kakšnih razlik v snežnih razmerah lahko pride.

Pogled proti severovzhodu. Bazna antena mobilnega operaterja in radijska antena.

Vzhodni veter je bil tu že močan, na prevetrenost kažejo preoblikovane drevesne krošnje.

Pred vzponom na Javornik sva se ustavila v Pirnatovi koči, na okoli 1150m visokem sedlu med višjim Javornikom in Dednim vrhom.

Z oskrbnikom smo malo podebatirali med drugim tudi o vremenskih posebnostih na tem območju, toda prav veliko o tem ni znanega. Minulo zimo ni bilo več kot 140cm snega. Širše območje se imenuje Javornik, tako ime pa ima tudi sam hrib Javornik (1240m). Še višja sta Streliški vrh (na fotografiji levo v ozadju) in Srednja gora (na desni).

Srednja gora je iz smeri Postojne dobro opazna zlasti zaradi tega, ker jo seka ozek pas fliša, kar se odraža na rabi tal. Na vrhu je gozd, nižje pas travnikov, še nižje pa ponovno gozd.

Obiskano območje je zanimivo tudi iz demografskega vidika. Skorajda ni kraja na teh visokih planotah, ki bi beležil rast prebivalstva v obdobju 1992-2002, nekateri kraji pa nekoliko pridobivajo šele v zadnjih nekaj letih (Črni Vrh). Območje se je izpraznilo, zaselek Javornik je leta 1992 uradno štel 7 prebivalcev, do leta 2002 pa je območje skoraj povsem izpraznjeno, saj ima enega prebivalca. Dejansko se vidi tu opuščene objekte, pa kakšne že kar stare a legendarne avtomobile.

Å e zadnji travnik pod vrhom Javornika.

Na precej zašiljenem vrhu rastejo zaradi vetra nekoliko zakrnele bukve, razgledni stolp pa je bil obnovljen nekaj let nazaj in komajda sega nad okoliškimi krošnjami.

Cesta proti Gornjim Lomam.

Pogled proti jugu; tik pod vrhom Pirnatova planinska koča, v ozadju vrhnji del smučišča, ki se z zajeda v Dedni vrh.

Pogled v drugo smer; osrčje Trnovskega gozda.

Kot je razvidno iz video posnetka je v najvišjih predelih Javornika močno pihalo, v sunkih verjetno okoli 100km/h. Ko sicer piha burja je to območje povsem v oblakih. Tukaj večinoma še ni prave fenizacije. Po satelitskih slikah se prične fenska jasnina zaradi burje malo pred Colom. Ob pogosti megli, vetru in nizkih temperaturah se ne gre čuditi dolgemu ivju, ki se na tem območju rado pojavlja. Zaradi burje se pojavljajo tudi oblaki lečastih oblik, ki so opazni na nekaterih fotografijah.

Smučišče je bolj položno samo na vrhu in čisto spodaj, sicer pa gre za zahtevnejše smučarske proge.

Pogled proti Logatcu.

Logatec, na levi je viden kamnolom Verd.

Pogled na Javornik od daleč; do izraza pride značilno presekan vrh.

Tako se ta hrib kaže tudi od daleč, denimo z Zaplane (slikano pred tedni).

Na tem območju je nekoč delovala padavinska meteorološka postaja.  Glede na koordinate je stala v bližini domačije Rudolf, v prisojni legi na nadmorski višini 1100m. Z podatki iz te meteorološke postaje sem se osebno prvič seznanil z odprtjem digitalnega arhiva meteoroloških podatkov na ARSO spomladi 2009.

Klimatološke karte kažejo, da ima območje Javornika boljše snežne razmere od okolice. Glede na karte, ki verjetno temeljijo ravno na osnovi podatkov iz padavinske postaje Javornik, je bila v preteklosti na tem območju velika zimska kumulativa novo zapadlega snega, pa tudi maksimalna višina snega s povratno dobo 50 let je nenavadno velika.  Območje je izpostavljeno proti jugozahodu in tudi proti vzhodu, saj gre za masivno, okoli 700m visoko gorsko pregrado nad Hotedršico. Območje je blizu Črnega Vrha, ki prejema okoli 2500mm padavin na leto. Toda Črni Vrh ni tako izpostavljen proti vzhodu. Škoda, da na tem območju, kjer je veliko dejavnosti (smučišče, proge za gorske kolesarje, planinska koča, astronomski observatorij, potresna opazovalnica), ni več meteoroloških opazovanj.

Območje Javornika je ob burji pogosto v oblakih, kar se iz smeri Zaplane vidi kot oblačna kapa oz. burjin oblak. Posledica megle, vetra in nizkih temperatur je ivje, ki pogosto nastaja na drevesih in razglednem stolpu. Burja je najmočnejša na razglednem stolpu na vrhu Javornika in v vrhnjem delu smučišča. V gozdu ali malo pod grebenom na primorsko stran pa je kot bi odrezal zatišje.

Pogled na burjin oblak na Hrušici z Zaplane.

V digitalnem arhivu meteoroloških podatkov so iz padavinske postaje Javornik na voljo podatki  za obdobje 1961-1977. V tem obdobju je padlo večinoma manj padavin kot na okoliških meteoroloških postajah, kot so Črni Vrh, Hrušica in Podkraj. Razliko je mogoče pojasniti z lego postaje na prevetreni legi, ki ima za posledico manjšo izmerjeno količino padavin kot na nižjih, zatišnih postajah. Odprto ostaja tudi vprašanje glede razlik v izmerjeni količini padavin med postajami, saj je v prvi polovici merilnega niza imel Javornik najmanjšo količino padavin, veliko manjšo kot na Črnem Vrhu, nato pa se je v enem letu to spremenilo in je bila na Javorniku v vseh naslednjih letih količina padavin podobna tisti na Črnem Vrhu. Ali je v določenem letu prišlo do kakšne spremembe v meritvah padavin?

Kljub nižji prisojni legi meteorološke postaje so podatki o snežnih razmerah zelo zanimivi. V omenjenem merilnem nizu je bilo največ snega februarja 1969, in sicer 245cm. Večkrat je snežilo meseca junija, 3.junija 1962 pa je bilo ob 8.uri zjutraj izmerjeno celo 7cm snega. 20.septembra 1977 je bilo izmerjeno kar 45cm snega.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Popis prebivalstva 1991 in 2002

– Janko Pučnik – Velika knjiga o vremenu

Proti Snežniku sva se odpravila dva člana raziskovalcev mrazišč. Potrebno je bilo odčitati temperaturne podatke iz merilnih naprav v mrazišču Velika Padežnica pod Snežnikom.

Na cesti Ilirska Bistrica-Sviščaki so se na osojah prve krpe snega pojavile šele na 1000m nadmorske višine. Že blizu Sviščakom je bilo snega že malo več, a še daleč pod 80cm snega, kolikor naj bi ga bilo tam gor po nekaterih podatkih. Toda z vsakim ovinkom je bilo snega več in očitno je podatek o 80cm snega kar držal. Nasploh je bilo ravno na Sviščakih še največ snega.

Do Padežnice naju je čakalo slabi dve uri hoje. Sprva sva hodila po trdem snegu, a kmalu je bilo na stari snežni podlagi nekaj novega snega in udiralo se je ravno toliko, da je eden uporabil krplje, drugi pa gamaše. V takih razmerah bi se najina pot kar precej časovno podaljšala, saj je bilo hoje za 15km.

A na vse te težave sva hitro pozabila, ko sva ugotovila, da je pot do Velike Padežnice kar ratrakirana! To je bil pa že velik luksuz, človek bi skorajda pričakoval, da za tako lepo urejeno pot velja vinjetni sistem.

Velika Padežnica, ki leži že pod 1200m višine.

Merilno mesto v tem mrazišču je bilo že večkrat tarča medvedov.

Prijetno vzdušje pri -6°C.

Snega je bilo toliko oz. okoli 60cm.

Lovska koča na višjem robu mrazišča.

Lovski min/max termometer. Kazal je Tmin nekaj pod -17°C, glede na pretekle primerjave pa je na tem mestu lahko bistveno topleje kot v mrazišču, kjer imamo merilno mesto.

Snežnik iz jugozahodne strani.

Opazila sva veliko volčjih sledi, ki so se držale cest. Tudi volkovi vedo, kje se je v snegu najlažje gibati. Nazaj grede pa sva opazila tudi sledi medveda. Ravno medved nam je v mrazišču že nekajkrat poÅ¡kodoval merilne naprave, a človek sredi te divjine kaj drugega sploh ne more pričakovati. V tej pravljični deželi so se nama očitno pričele dogajati tudi pravljične stvari, kot tile “prostostoječi” storži.

Verjetno je vzrok ta, da so storži padli v snežno odejo navpično navzdol, ko je dež talil snežno odejo pa so nastale te umetnije. Nekateri drugi storži so bili v običajnem položaju nekoliko dvignjeni nad snežno podlago, saj so ležali na manjÅ¡ih kupčkih snega. Pojavljali so se tudi “zastrugi”.