Letošnja meteorološka pomlad je bila na obmocju osrednje Slovenije za 1,5 °C toplejša od dolgoletnega povprecja 1991-2020. Ob vse toplejšem podnebju so prehladni meseci redki in v zadnjih letih smo jih praviloma beležili spomladi. Letos se je tudi to spremenilo, saj so bili vsi trije pomladni meseci nadpovprecno topli. Pomlad je še najbolj zaznamovala izrazita sušnost v marcu in aprilu, ki jo je konec marca krepil tudi pogost in okrepljen veter. V maju se je sprva ohladilo blizu rekordno najnižje temperature, nato pa ogrelo blizu rekordno najvišje temperature za ta mesec.

V merilni zgodovini vremenske postaje Zaplana sta po povprecni temperaturi zraka treh pomladnih mesecev doslej najbolj odstopali pomladi 2021 (7,2 °C) in 2007 (10,8 °C). Letošnja je bila s povprecno temperaturo 10,4 °C druga najtoplejša od zacetka meritev leta 2006. Vsi trije pomladni meseci so bili nadpovprecno topli, kar pa seveda ne izkljucuje posameznih krajših hladnejših obdobij, ki so se letos pojavila v maju. Pod 0 °C se je temperatura zraka na dveh metrih višine v meteorološki hišici zadnjic spustila 1. maja, pri tleh pa 19. maja. Majska negativna temperatura je bila izmerjena tretjic v zgodovini meritev in je pustila posledice na že olistani vegetaciji, predvsem pri bukvi pod nadmorsko višino 570 m. Nato se je ob koncu meseca temperatura približala vrocinskemu rekordu, ko je bilo v maju cetrtic od zacetka meritev izmerjeno nad 30 °C.

Posledice mrzle prvomajske noci na vegetaciji.

Meteorološka pomlad je bila druga najbolj suha v obdobju meritev. Padlo je 216,3 mm padavin, kar je 55 % dolgoletnega povprecja 1991-2020 na merilnih postajah Logatec in Vrhnika. Suha sta bila zlasti marec in april z manj kot 40 % obicajnih padavin, maj je bil povprecno moker mesec. Lanska pomlad je minila brez enega samega pojava sneženja, v letošnji pa je v noci na 26. marec dež prešel v sneg, ki ga je padlo sicer samo 1 cm, a dovolj za edini dan s snežno odejo v letošnji meteorološki pomladi. V preteklosti je bilo na Zaplani v marcu pogosto še najvec snega v celotni zimski sezoni.

Spodnja tabela prikazuje število vrocih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprecje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprecno temperaturo v meteorološki pomladi 2026 (T povp, dnevno povprecje je izracunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mraziscu.

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2026.

Pomlad je temperaturno pester letni cas, saj so bile v preteklosti izmerjene vrednosti temperature v razponu med -10 °C in 30 °C. Letos se je to pokazalo v vremensko zelo razgibanem mesecu maju, ki ga je zaznamovala vrsta temperaturnih preobratov, od prvomajske negativne temperature zraka, hladnih popoldnevov v casu ledenih mož, pogoste slane pri tleh (1. maja -5 °C), pa vse do prvega vrocega dne s temperaturo nad 30 °C. Pomlad je izstopala po visokih temperaturah v višjih legah Zaplane, na Ulovki je v celotni pomladi zmrzovalo zgolj v štirih dneh, od tega enkrat 13. maja, kar je rekordno pozno. Na Ulovki je bilo tekom meteorološke pomladi manj hladnih dni le še leta 2014. V mraziscih temperature pod -20 °C v prvi tretjini pomladi vsaj v preteklosti niso bile redkost, a letos je bilo ob odsotnosti snežne odeje izmerjeno komaj -7 °C. Negativna temperatura na dveh metrih višine je bila v mraziscih zadnjic izmerjena 19. maja.

Ob vse toplejšem podnebju so hladnejši meseci od dolgoletnega povprecja redki in v zadnjih letih je šlo praviloma za katerega od spomladanskih mesecev. Letos se je tudi to spremenilo, saj je bil po marcu in aprilu tudi mesec maj v osrednji Sloveniji za stopinjo Celzija toplejši od povprecja v obdobju 1991-2020. Vremensko zelo razgiban mesec je zaznamovala cela paleta temperaturnih in padavinskih preobratov, od negativne temperature zraka na 1. maj, hladnih popoldnevov in nizke meje sneženja v casu ledenih mož, pogoste slane, ki se je pri tleh pojavljala še v drugi polovici meseca, ter na koncu tudi prvega vrocega dne s temperaturo nad 30 °C.

Povprecna dnevna temperatura in padavine na Zaplani maja 2026.

V osrednji Sloveniji je bil letošnji april za 2 °C toplejši od primerjalnega obdobja 1991-2020. Podpovprecna kolicina padavin je povecala verjetnost pozne spomladanske slane. Krepila se je suša v površinskem sloju tal, ki so jo ob koncu meseca omilile krajevne nevihte.

Povprecna dnevna temperatura in padavine na Zaplani aprila 2026.

V osrednji Sloveniji je bil letošnji marec za 2 °C toplejši od primerjalnega obdobja 1991-2020. Zaznamovalo ga je stabilno in pogosto vetrovno vreme z majhno kolicino padavin, katere manjši del je padel tudi v obliki snega.

Povprecna dnevna temperatura in padavine na Zaplani marca 2026.

V osrednji Sloveniji je bil letošnji februar za 3 °C toplejši od primerjalnega obdobja 1991-2020. V zadnjih osmih letih je ta nekoc najbolj snežen, pogosto tudi najbolj mrzel mesec v letu postal vremensko povsem nerazpoznaven. V omenjenem obdobju nas je februar samo dvakrat delno opomnil, da gre za pravi zimski mesec.

Januarska temperatura zraka se je v osrednji Sloveniji gibala v okviru dolgoletnega povprecja obdobja 1991-2020. Zimskega vremena v prvi polovici meseca ni manjkalo, a v drugi je prevladalo obdobje z nadpovprecno temperaturo in obilnejšimi padavinami v obliki dežja.

Povprecna dnevna temperatura in padavine na Zaplani januarja 2026.

Za uvod v leto 2025 smo beležili zelo topel januar, zaradi katerega pa tudi s snegom neradodarne zime 2024/2025 ne moremo prištevati k skupini najtoplejših v zadnjem obdobju. Sledila ji je temperaturno zmernejša pomlad z rekordno mokrim marcem. Maj je bil kot edini mesec v letu celo nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprecja, pa vendar je pomlad minila povsem brez snežnih padavin in pozne pozebe. Poletje na Zaplani je na eni strani zaznamovala izjemna junijska suša, na drugi pa veckraten obilen dež v preostalih dveh poletnih mesecih. Jesen je prinesla manjšo kolicino padavin od pricakovane in po suhemu decembru je postalo leto kot celota povprecno namoceno. Najvecja letna višina snežne odeje ni bila izmerjena v kakšnem od zimskih mesecev, temvec v novembru.

V sicer vremensko umirjenem letu 2025 gre izpostaviti mesec junij z le 5 % povprecnih padavin.

Na vremenski postaji Zaplana je bila povprecna letna temperatura zraka 10,2 °C. Absolutna najnižja temperatura je bila -8,9 °C (31. december), najvišja 34,8 °C (3. julij). Najbolj pretopli meseci so bili januar, april, junij in september. Podobno kot mesec februar v letu 2024 je bil tudi lanski junij na državni ravni eden od najbolj izjemnih mesecev doslej z rekordno visoko temperaturo in osoncenostjo, ter rekordno nizko višino padavin. V negativno temperaturno smer je odstopal samo mesec maj. Nad 20 °C se je prvic ogrelo 11. aprila, nad 25 °C šele 31. maja. Manj kot mesec dni zatem smo beležili že 35 °C, s tem pa se približali julijskim ter presegli junijske rekorde. Zadnjic je zmrzovalo 9. aprila na dveh metrih ter 25. maja pri tleh. Prvic je pri tleh zmrzovalo 3. oktobra, na višini dveh metrov pa dan kasneje. V višjih legah Zaplane je prvic zmrzovalo kar mesec in pol kasneje kot pod nadmorsko višino okoli 600 m.

Povprecna dnevna temperatura in padavine na Zaplani v letu 2025.

Stevilo hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C je bilo cetrto najnižje doslej, prav tako se temperatura ni spustila pod -10 °C, kar sicer za zadnja leta ni nikakršna posebnost vec. Število ledenih dni s celodnevno temperaturo pod 0 °C je ustrezalo zimam v zadnjem obdobju, bilo je pa precej nižje kot še pred desetimi leti. Po vecjem številu hladnih dni je odstopal november, medtem ko se vecji del decembra zaradi temperaturne inverzije v višjih predelih Zaplane niti enkrat ni ohladilo pod 0 °C. Število toplih in vrocih dni ni posebej odstopalo od razmer v minulih letih. V mraziscih je bila sezona mraza predvsem zaradi odsotnosti debelejše snežne odeje slaba, v noci na 19. februar je bilo v takrat že delno kopnem mraziscu Dolinca -17,8 °C.

Število izbranih meteoroloških dni v letu 2025 v primerjavi s preteklimi leti.

Po seriji mokrih let je s 1768,5 mm padavin za nami povprecno namoceno leto 2025. Po obcutno manjši kolicini padavin od obicajne sta izstopala junij in december, po izraziti namocenosti pa marec in julij. Junijsko vegetacijsko sušo so ublažili mokri spomladanski meseci, saj vegetacija z bolj razvitim koreninskim sistemom v nasprotju s podrastjo ni bila posebej prizadeta. Nevihte so bile sicer pogost spremljevalec toplejše polovice leta, vendar na Zaplani niso povzrocile materialne škode. Najvec, deset dni s snežno odejo je bilo v januarju, najvišja snežna odeja 26 cm pa je bila izmerjena 18. novembra. Zadnji primer, ko najvec snega ni bilo v enem od treh osrednjih zimskih mesecev, smo ponekod zabeležili pred 15. leti. Pomlad je kljub obdobjem s podpovprecnimi temperaturami minila brez ene same snežinke.

Povprecna decembrska temperatura zraka je v osrednji Sloveniji za stopinjo Celzija presegla povprecje obdobja 1991-2020. Padavine prav tako niso bile v prid ljubiteljem snega, saj so mocno zaostale za dolgoletnim povprecjem. Klavrni zimi tekom vecjega dela meseca navkljub je sneženje 24. dne Zaplani nadelo zimsko podobo vsaj za cas bozicno-novoletnih praznikov.

Povprecna dnevna temperatura in padavine na Zaplani decembra 2025.

Letošnja meteorološka jesen je v osrednji Sloveniji za pol stopinje Celzija presegla povprecje obdobja 1991-2020. Na Zaplani jo je zaznamovala nekoliko manjša kolicina padavin, novembrski sneg, vecje število dni s temperaturo pod 0 °C, zelo zgodnja prva slana v nižjih legah in, ravno nasprotno, zelo pozna prva slana v nekoliko vecjih nadmorskih višinah.

Povprecna jesenska temperatura zraka je bila na vremenski postaji Zaplana 9,8 °C. Za primerjavo je bila doslej najtoplejša jesen 2023 (11,8 °C), najhladnejša pa 2007 (7,7 °C). Najnižja temperatura treh jesenskih mesecev je bila izmerjena 23. novembra (-5,1 °C), najvišja pa 20. septembra (27,5 °C). Prva negativna temperatura na Spodnji Zaplani je bila pri tleh izmerjena 3. oktobra, naslednji dan pa tudi v meteorološki hišici dva metra nad tlemi. To je bila druga najbolj zgodnja jesenska negativna temperatura, pa tudi najnižja temperatura prve dekade oktobra. September je bil toplejši od dolgoletnega povprecja, oktober in november sta bila povprecno topla.

Verjetnost, da kostanje v hribovitem delu Zaplane obisce oktobrska slana, je zaradi temperaturne inverzije majhna.

Padlo je 501,2 mm padavin, kar je 90 % dolgoletnega povprecja. V zadnjem obdobju je bila najbolj mokra jesen v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). September je prinesel povprecno kolicino padavin, oktober in november sta nekoliko zaostala za povprecjem. 18. novembra je snežilo in tako je bilo v minuli meteorološki jeseni zabeleženih 7 dni s snežno odejo, ki je bila debela 26 cm. Zadnji bolj snežen november od letošnjega je bil leta 2017.

Spodnja preglednica prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprecje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprecno temperaturo v jeseni 2025 (T povp oz. dnevno povprecje je izracunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem casu). Termometer v Dolinci meri v mraziscu.

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2025.

Letošnja jesen je izstopala po vecjem številu hladnih dni, na Spodnji Zaplani se je namrec temperatura pod 0 °C spustila najveckrat v zadnjih 14. letih. Povprecna minimalna temperatura zraka na Spodnji Zaplani je bila za kar 2 °C nižja od tiste na Ulovki, maksimalna povprecna temperatura pa je bila višja celo za 3 °C. Na Spodnji Zaplani je prvic zmrzovalo kar mesec in pol prej kot v njenih višjih predelih. Na Ulovki je temperatura denimo prvic pod 0 °C padla šele 18. novembra. Ledeni dnevi z dnevno temperaturo pod 0 °C so bili tudi letos zabeleženi samo na najvišjem merilnem mestu Ulovka, pri cemer na Spodnji Zaplani ledeni dan 22. novembra kljub negativni popoldanski temperaturi ni bil zabeležen zgolj zaradi previsoke temperature v noci pred tem. V mraziscih število hladnih dni ni zelo odstopalo od minulih let, najvecji mraz 23. novembra je sovpadel s tanko snežno odejo.

Trenutno je namescena samodejna vremenska postaja HOBO RX, ki ni del državne meteorološke mreže. Stoji v naselju Ograje na Spodnji Zaplani na nadmorski visini 566 m, 4 km severno od Logatca in 5 km jugozahodno od Vrhnike. Nahaja se 250 m nad Vrhniko, 90 m nad Logatcem in 235 m nižje od najvišjega vrha Ulovka.

Posebnost mikrolokacije vremenske postaje je stik z Ljubljanskim barjem. Postaja je izpostavljena vzhodnemu vetru, iz iste smeri pa tudi pobocni megli in zaradi tega je Zaplana ob vzhodniku, predvsem pozimi in jeseni bolj meglena in podnevi hladnejša od okolice. Lokacija vetromera je manj izpostavljena jugozahodniku. Dnevno se izmenjujeta dva tipicna vetrova in sicer piha podnevi vzhodni veter iznad Vrhnike ter ponoci jugozahodnik iznad Logaškega polja.

Merjene meteorološke spremenljivke

» temperatura zraka

» relativna vlažnost zraka

» višina padavin

» smer in hitrost vetra

» višina snežne odeje

Merilniki na meteorološki postaji Zaplana

V meteorološki hišici:

» digitalni termometer in vlagomer HOBO RX (2 m nad tlemi)

» rezervni digitalni termometer in vlagomer HOBO MX (2 m)

» klasicni termometer za trenutno temperaturo (2 m)

» klasicni termometer za minimalno temperaturo (2 m)

» klasicni termometer za maksimalno temperaturo (2 m)

Na prostem:

» dežemer HOBO RX (1,7 m)

» Hellmannov dežemer, meritve z menzuro ali tehtanjem

» posoda za snežne padavine, meritve s tehtanjem

» vetromer Davis (6 m)

» klasicni termometer za minimalno temperaturo pri tleh (5 cm)

Vremenska postaja Zaplana.

Podatki in delovanje meteorološke postaje

» meritve potekajo v meteorološki hišici, kakršne so od nedavno v uporabi tudi v merilni mreži ARSO. Hišica je izdelana v kombinaciji aluminija in UV-odporne plastike. Za kar najmanjšo kolicino svetlobe v hišici je njena notranjost crna.

» vremenska postaja HOBO RX se napaja s pomocjo soncnih celic in deluje neodvisno od elektricnega omrežja. Povezuje se na mobilno omrežje, pri cemer shranjuje izmerjene podatke in jih ob morebitnih izpadih omrežja pošlje v prvem mogocem trenutku. Del postaje HOBO RX so razlicni senzorji, ki se napajajo s pomocjo soncnih celic in polnilnih baterij oz. na mraz odpornih litijevih baterij. Senzorji v bolj oddaljenih mraziscih so s postajo HOBO RX povezani v lokalno brezžicno omrežje.

» dnevne ekstremne temperature v modri tabeli se nanašajo na obdobje od polnoci prvega, do polnoci drugega dne. V mesecnih statistikah, objavljenih v rubriki STATISTIKE, pa se tako kot na uradnih meteoroloških postajah upoštevajo ekstremne temperature od 21. ure prvega, do 21. ure naslednjega dne (22. ure poletni cas).

» dnevna kolicina padavin v modri tabeli se nanaša na obdobje od polnoci prvega, do polnoci drugega dne. V mesecnih statistikah, objavljenih v rubriki STATISTIKE pa se tako kot na uradnih meteoroloških postajah upoštevajo padavine, izmerjene v obdobju od 7. ure prvega, do 7. ure drugega dne (8. ure poletni cas). Padavine padle 1. januarja se izmerijo 2. januarja ob 7. uri zjutraj in se pripišejo dnevu meritve. Aprilska kolicina padavin se torej nanaša na obdobje od 31. marca ob 8. uri zjutraj do 30. aprila ob 8. uri zjutraj.

» dežemer HOBO RX ima merilni prag pri 0,2 mm padavin in ni ogrevan, zato so verodostojne meritve v casu sneženja na voljo z zamikom.

» klasicni dežemer Hellmann, ki je v uporabi tudi v merilni mreži ARSO je namenjen meritvam padavin in kontroli delovanja digitalnega dežemera HOBO RX. Posoda za padavine v obliki snega je namenjena za zimske meritve, zbrane snežne padavine se tehtajo z natancnostjo 1 gram.

Meritve temperature zraka v mraziscih

Že pred vzpostavitvijo meritev na meteorološki postaji Zaplana so poleti 2001 stekle prve meritve tudi v okoliških kraških vrtacah oziroma mraziscih. Prve sistematicne meritve temperature so se leto kasneje z živosrebrnim in kasneje minimalnim alkoholnim termometrom izvajale v bližnjem mraziscu Dolinca. Klasicni termometri so omogocili vpogled v dnevne temperaturne minimume, za beleženje casovnega poteka temperature zraka pa so bili nato v uporabi digitalni registratorji temperature, primerni za meritve na odrocnejših lokacijah. Vsi termometri so bili in so namesceni 2 m nad tlemi.

Termometrski zaklon v mraziscu Dolinca.

V kasnejših letih so se pricele tovrstne meritve izvajati tudi v drugih mraziscih in hribih (Ulovka 801 m, mrazisce Dvojcek v bližini Dolince). Danes je na vseh lokacijah v uporabi plasticni zaklon Onset RS-1, v katerem je termometer HOBO zasciten pred Soncevim sevanjem in padavinami.

Poleg digitalnih termometrov so zlasti ob hujšem mrazu v uporabi tudi minimalni alkoholni termometri, ki pokažejo najnižjo izmerjeno temperaturo v nekem obdobju. Prednost klasicnih tekocinskih termometrov je v zanesljivem delovanju in mogocih meritvah pod -40 °C. Ker se nahajajo na prostem in niso namesceni v zaklon, so njihovi izmerki nekoliko nižji kot bi bili v zaklonu, ceprav so izmerjeni tocno.

Merilniki v mraziscih Dolinca in Dvojcek

» digitalni termometer HOBO RX v zaklonu (2 m)

» rezervni digitalni termometer HOBO MX v zaklonu (2 m)

» alkoholni termometer brez zaklona po potrebi (2 m)

Alkoholni termometer se je ustavil pri -32 °C. Mrazisce Dvojcek, 28. februar 2018.

Meritve višine snega

Meritve se izvajajo s pomocjo lavinske sonde. Višina snega na Spodnji Zaplani je bila sprva merjena na odprtem travniku zunaj naselja. Po vec letih meritev se je izkazalo, da izbira te lokacije za meritve snežne odeje ni bila najbolj posrecena in da ta pogosto ni odražala snežnih razmer v bližnjih naseljih Zaplane. Omenjena lokacija je bila prevetrena, v casu zmernega vzhodnega vetra je bil sneg spihan in veter je lahko v kratkem casu odnesel vec centimetrov snega ter ga odlagal v bližnjo kraško kotanjo. Meritve snežne odeje so bile na tej lokaciji otežene tudi zaradi vpliva ljudi in živali.

Zaradi navedenih razlogov se od leta 2008 aktualno merilno mesto za sneg nahaja pri meteorološki postaji Zaplana. Merilno mesto je manj izpostavljeno vzhodnemu vetru, je minimalno prisojno in vecino dneva izpostavljeno Soncu. Po potrebi je tudi ograjeno, tako na stanje snežne odeje vplivajo zgolj in samo vremenski dejavniki. Višina snega se praviloma v jutranjih urah izmeri na dveh ali treh mestih.

Merilno mesto za snežno odejo.

Obcasno se izvajajo tudi meritve snega v mraziscih, predvsem v kraški vrtaci pod sedanjim cebelnjakom in v mraziscu Globoka dolina pri Jezercu. Snežna odeja v mraziscih je obicajno debelejša kot v okolici. Medtem ko v bližnji okolici snega že davno ni vec je v mraziscih lahko še prava zima z debelo snezno odejo. Ob obicajnem spomladanskem vremenu se sneg v nekaterih mraziscih Zaplane obdrži tudi do prvomajskih praznikov.