Prenova vremenske postaje Zaplana, december 2019

Najzgodnejša meteorološka opazovanja in meritve so se na sedanji lokaciji vremenske postaje Zaplana vršila konec 90. let prejšnjega stoletja, vendar je kakovostnejše meritve omogočila šele montaža lesene meteorološke hišice jeseni 2002. Namen meteorološke hišice je zaščita zlasti merilnikov temperature pred neposrednim sevanjem Sonca ter vplivom dežja in snega, da le-ti merijo dejansko temperaturo zraka. Termometri so nameščeni 2 m nad tlemi v hišici, ki zaradi bele barve odbija čim večji del sevanja Sonca, zaradi prezračevalnih lamel pa skoznjo kroži zrak.

Meteorološka hišica na Zaplani je bila pridobljena s strani Agencije RS za Okolje (ARSO), kot odslužena hišica je prišla z merilnega mesta Dobliče pri Črnomlju. Kot pri večini tovrstnih odsluženih hišic je bilo tudi v tem primeru zaradi gnitja lesa potrebno zamenjati večino nosilnega ogrodja in izdelati zgornjo streho. Kupljeni so bili standardni meteorološki termometri za trenutno, najvišjo in najnižjo temperaturo zraka, z njimi so se konec oktobra leta 2002 v prenovljeni hišici pričele prve meritve. Leta 2005 je bil v hišico dodan digitalni termometer, sicer del vremenske postaje, ki je omogočala tudi meritve ostalih meteoroloških spremenljivk (padavine, veter).

Že pred desetimi leti so se pokazale prve poškodbe nosilnih stebričkov obnovljene meteorološke hišice, ki so se v zadnjih letih stopnjevale do te mere, da bi lahko močnejši veter hišico dvignil iz sicer močnega aluminijastega stojala. Ob pričakovanem močnejšem vetru je bilo potrebno zato hišico dodatno privezovati na stojalo, pred viharnim jugozahodnikom v decembru 2017 pa so bili klasični termometri (polnjeni z alkoholom in živim srebrom) iz nje preventivno celo umaknjeni. Zaradi prisotnega pogrezanja hišice je bilo potrebno sneg ob obilnejših sneženjih čistiti s strehe.

Poleti 2019 je bila kupljena meteorološka hišica najnovejše generacije, kakršne so od nedavna v uporabi tudi v državni meteorološki mreži samodejnih meteoroloških postaj. Prezračevalne lamele so iz UV-odporne plastike, kovinsko nosilno ogrodje zagotavlja trdnost. Na podlagi pozitivnih primerjalnih študij so prezračevalne lamele na zunanji strani bele, na notranji pa črne barve. Bela barva učinkovito odbija sevanje Sonca, črne notranje lamele pa omogočajo še večjo “temo” v notranjosti meteorološke hišice in zmanjšujejo svetlobo, ki vendarle zaide v hišico. Nova hišica v primerjavi s predhodnico omogoča lažje vzdrževanje, večji pretok zraka, hkrati pa nudi boljšo zaščito pred Soncem, odbito svetlobo od tal ter napihanim snegom. V staro hišico so občasno zašli tudi ptiči, česar se pri novi hišici ne pričakuje več.

Letošnji praznični decembrski dnevi so bili vsaj z vremenskega stališča nadvse ugodni za menjavo hišice, čeprav so pripravljalna dela potekala že poleti. Skupaj z menjavo meteorološke hišice je namreč prišlo tudi do spremembe neposredne okolice vremenske postaje, ki je postala bolj odprta kot je bila pred tem. Mikrolokacija postaje se je sicer spremenila zgolj za dva metra v smeri jugovzhod.

Posegi na meteorološki hišici so vedno problematični z vidika meritev, ki naj bi potekale neprekinjeno. Tako je bilo poskrbljeno, da so imela obnovitvena dela kar se da majhen vpliv na meritve temperature (meritve padavin in vetra seveda potekajo na drugem mestu). Sprva je bila odstranjena zgornja plastična valovita streha, ki je podaljševala življenjsko dobo lesene strehe pod njo. Umaknjeni so bili klasični tekočinski termometri, tik pred rušilnimi deli pa je bil termometer samodejne vremenske postaje, katere podatki so v živo dostopni na spletnih straneh Podnebje Zaplane, premaknjen v novo meteorološko hišico, začasno postavljeni v bližini.

 

Provizorično postavljena nova meteorološka hišica.

 

Rušilna dela stare hišice so se pričela. Vidni so nosilni stebrički v zelo slabem stanju ter podstavki iz lesa, ki so hišico za nekaj let držali v ravnotežju.

 

 

17 let zaplaninske meteorološke zgodovine je na tleh, nosilna stebrička na vzhodni strani sta bila popolnoma trhla.

 

 

Sledila je demontaža stojala in njegova prilagoditev na novo, precej manjšo meteorološko hišico. Z nasutjem zemlje in ozelenitvijo bo večji merilni prostor veliko primernejši za meteorološke meritve kot je bil doslej.

 

 

28. decembra 2019 popoldne je bila na spremenjeno stojalo skupaj z digitalnim termometrom nameščena nova meteorološka hišica, kmalu zatem so bili vanjo nameščeni še klasični tekočinski termometri.

 

 

Vremenska postaja Zaplana je torej na prehodu v leto 2020 dobila sodobno, na osnovi predhodnic na več področjih izboljšano meteorološko hišico, ki zaradi svoje velikosti omogoča zavetje tudi klasičnim merilnim instrumentom. Ti v nasprotju s sodobno merilno tehnologijo delujejo “ne glede na vse”. O prav tako veliki novosti na področju meteoroloških meritev na Zaplani – do nje je prišlo že v letošnjem novembru – si boste lahko že kmalu prebrali na tej spletni strani.

 

Vreme na Zaplani v jeseni 2019

Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejša od referenčnega obdobja 1981-2010. Če je bilo sivo in vlažno vreme ob jugozahodniku v oktobru v glavnem še omejeno na Dinarsko gorsko pregrado v zahodni Sloveniji, pa je bil takšen tip vremena v novembru stalnica širom po Sloveniji. Na območju Logatca so ponekod prvi mraz dočakali že konec septembra, drugod pa se temperatura zraka v letošnji meteorološki jeseni sploh ni spustila pod ničlo.

Povprečna jesenska temperatura zraka na Zaplani je bila 10,8 °C. Za primerjavo je bila najtoplejša jesen v obdobju meritev leta 2006 (11,1 °C), najhladnejša pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letošnja jesenska temperatura je bila izmerjena 30. novembra (0,2 °C), najvišja pa 1. septembra (27,4 °C). Posebnost minule jeseni je bila odsotnost prvega mraza v meteorološki hišici dva metra nad tlemi. To velja za lokacijo vremenske postaje Zaplana, v mrazu bolj izpostavljenih in hkrati tudi naseljenih območjih na Logaškem se je namreč jutranji mraz pojavil že 21. septembra. Se je pa na Zaplani vendarle pojavila slana in sicer je bilo v prvem delu noči na 11. november pri tleh -1,9 °C. Oktober je prinesel nov temperaturni rekord, saj se je na vremenski postaji Zaplana v zadnji dekadi meseca ob jugozahodniku ogrelo do 24,6 °C.

Padlo je 531,8 mm dežja, kar predstavlja 90 % običajne jesenske višine padavin. V zadnjem obdobju je bila najbolj mokra jesen v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Običajno namočenemu septembru je sledil suh oktober, temu pa nadpovprečno namočen november, ki ga je zaznamovala večtedenska sivina s pogostim dežjem. Sneg v oktobru je na Zaplani težko za pričakovati, ravno obratno pa velja za mesec november, v katerem pogosto beležimo prvi sneg v zimski sezoni. Ravno zaradi izjemnega vremena v letošnjem novembru je meteorološka jesen minila tudi brez snega in snežnih padavin.

Spodnja preglednica prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2019 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2019.

 

Ulovka je bila občutno in po vseh kriterijih hladnejša od Spodnje Zaplane, kar je posledica dinamičnega vremena z malo jasnine in odsotnosti temperaturne inverzije. Celo povprečje najnižje dnevne temperature je bilo na Ulovki enako povprečju na Spodnji Zaplani, kjer so noči sicer veliko hladnejše. Pod ničlo se je temperatura na Ulovki spustila zadnji dan novembra zvečer, tako je bila negativna temperatura pripisana še k meteorološki jeseni. V preteklih letih so se v tem delu leta redno pojavljali dnevi z negativno nočno temperaturo, redkeje tudi dnevi s popoldansko temperaturo pod 0 °C, letos pa vsega omenjenega nismo beležili. V mraziščih je bila absolutna najnižja temperatura v jesenskem trimesečju izmerjena v septembru in pod to vrednost se nato temperatura v oktobru in novembru ni več spustila.

 

Razmere v mraziščih, 16. oktober – 30. november 2019

Druga polovica letošnje meteorološke jeseni je bila siva in mokra in kot taka manj prikladna za nizke temperature v mraziščih. Nizke nočne temperature so bile zaradi oblačnih noči redke. Velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo so pokazatelj stabilnega vremena z veliko jasnine, takšne vremenske razmere so bile tokrat omejene zgolj na krajše obdobje v drugi polovici oktobra. Po 28. oktobru se je vremenska situacija drastično spremenila.

Kljub stabilnemu oktobrskemu vremenu je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena 11. novembra, ko se je v kratkem obdobju jasnega neba ohladilo na -3,9 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem je bilo v omenjeni noči izmerjeno 0,4 °C. Izmerjene temperaturne vrednosti so bile za ta del leta neobičajno visoke, podobne ali celo višje so bile od vrednosti, izmerjenih v septembru in v prvi polovici oktobra. V mrazišču se je temperatura najvišje povzpela 22. oktobra in sicer do 24,1 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob zahodnemu vetru 24,6 °C.

 

Vreme na Zaplani novembra 2019

November je bil za 3 °C toplejši od temperaturnega povprečja v obdobju 1981-2010. Mračen mesec so zaznamovale obilne in zelo pogoste padavine, oblaki in megla ter na drugi strani visoke povprečne vrednosti temperature zraka kot posledica oblačnih noči. Mesec je na vremenski postaji Zaplana minil brez pojava negativne temperature. K turobnosti vremenskih razmer v zadnjem obdobju niso prispevali le deževni novembrski dnevi, temveč je deževalo že v zadnjih dneh oktobra.

S povprečno mesečno temperaturo 6,8 °C je bil letošnji november na Zaplani med najtoplejšimi doslej. V preteklosti je bil najtoplejši november v letu 2006 (7,1 °C), najhladnejši pa leta 2011 (1,7 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 3. novembra (17,6 °C), najnižja pa 30. novembra (0,2 °C). Na lokaciji vremenske postaje Zaplana v letošnji meteorološki jeseni predvsem zaradi izjemnih vremenskih razmer v novembru ni bila zabeležena negativna temperatura zraka, kar se doslej še ni zgodilo. 10. novembra pozno zvečer se je pojavila prva slana, z najnižjo nočno temperaturo pri tleh -1,9 °C. Beležili smo najbolj namočen november od pričetka meritev padavin leta 2006, saj predstavlja izmerjena višina padavin 332,1 mm kar 150 % novembrskega povprečja. Primat najbolj namočenega meseca s 411 mm padavin sicer še vedno drži september 2010. Razlike v količini padavin so bile velike, saj je po dostopnih podatkih nekaj kilometrov zahodno od Zaplane mesečna višina padavin presegla 400 mm, medtem ko je bila ta že v smeri Ljubljane nižja od 200 mm. Dežja nismo beležili v le petih dneh, kar pa ne pomeni, da je bilo takrat sončno vreme. Minuli november je dokaz, da je Zaplana v običajnih jesenskih in zimskih vremenskih razmerah skromno osončena. Ob različnih vremenskih tipih je razporeditev oblačnosti in megle po Sloveniji različna, se pa omenjene razporeditve oblačnosti na Zaplani pogosto prekrivajo. Vzrok je v položaju Zaplane v severnem delu Notranjske, kjer se prekrivajo tako oblačnost ob vlažnem jugozahodniku, kot nizka oblačnost in megla ob vzhodniku. V prvem primeru je bolj sončno vreme v osrednji in vzhodni Sloveniji, v drugem primeru pa v zahodni Sloveniji. Zaplana pogosto ne v prvem in ne v drugem primeru ni deležna prav obilo Sonca. Na lokaciji vremenske postaje je bila najpogostejša vzhodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani novembra 2019.

 

Vreme na Zaplani oktobra 2019

Oktober je bil za 2 °C toplejši od temperaturnega povprečja v obdobju 1981-2010. Babje poletje je zaznamovalo zadnjo tretjino meseca in Zaplani prineslo najvišjo oktobrsko temperaturo zraka. Bilo je tudi dovolj dolgotrajno, da je bil letošnji oktober med najtoplejšimi doslej. V tem času se temperatura običajno prvič spusti pod ledišče, kar pa se letos v večjem delu Zaplane ni zgodilo.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka 11,3 °C se je letošnji oktober na vremenski postaji Zaplana izenačil z doslej najtoplejšima v letih 2006 in 2014. Najhladnejši oktober smo imeli v letih 2010 in 2011 (7,5 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 24. dne, za mesec oktober rekordnih 24,6 °C. Prejšnji rekord, za nameček izmerjen še v prvi tretjini meseca, je bil presežen za skoraj 2 °C. Najnižja temperatura je bila izmerjena 6. oktobra (2,3 °C). Podobno kot lani tudi letos prve slane v oktobru še nismo dočakali. Čeprav je bila temperatura pri tleh v treh nočeh blizu 0 °C, pa se zlasti zaradi meglenih noči pod to vrednost ni spustila. Sredino meseca je zaznamovalo dolgotrajno jugozahodno vreme, ki je prineslo pogosto meglo in rahel dež krajem na privetrni strani Dinarske gorske pregrade. Nekoliko vzhodneje, na Zaplani, je bilo vreme prijaznejše. Sledilo je babje poletje, ki se je konec meseca zaključilo z izrazito ohladitvijo, ki pa razen hladnih popoldnevov Zaplani ni prinesla ne snega, ne mraza. Zaradi nizke oblačnosti se temperatura kljub za ta čas hladni zračni masi ni spustila pod ledišče niti v mraziščih. Mesečna višina padavin je znašala 71,0 mm in je dosegla komaj 40 % oktobrskega povprečja. Redki padavinski dogodki so bili sicer razmeroma izdatni. Na lokaciji vremenske postaje je bila najpogostejša jugozahodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani oktobra 2019.

 

Razmere v mraziščih, 1. september – 15. oktober 2019

V prvi polovici letošnje meteorološke jeseni se je prva negativna temperatura zraka v mraziščih Zaplane pojavila relativno pozno. Ko je do nje vendarle prišlo pa se je temperatura za ta čas spustila zelo nizko. Pozna slana in nizke septembrske temperature v mrazišču spominjajo na razmere v lanski jeseni.

V mrazišču Dolinca je bila prva jesenska negativna temperatura zraka na 2 metrih višine izmerjena 20. septembra, že dan kasneje pa je bila zabeležena najnižja temperatura v merilnem obdobju, -4,7 °C. Slednja vrednost za dobro stopinjo zaostaja za septembrskim temperaturnim rekordom. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v omenjeni noči izmerjeno 4,3 °C. V Dolinci se je nekoliko pod -3 °C ohladilo še 4. in 5. oktobra. V merilnem obdobju se je temperatura pod ledišče spustila osemkrat. V mrazišču se je temperatura najvišje povzpela 1. septembra in sicer do 27,8 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob vzhodnemu vetru 27,4 °C.

 

Vreme na Zaplani septembra 2019

September je bil za stopinjo Celzija toplejši od temperaturnega povprečja v obdobju 1981-2010. Prvi mesec letošnje meteorološke jeseni na Zaplani niso spremljali posebej izstopajoči vremenski dogodki, izjema je bila le slana, ki je bolj izpostavljene lege obiskala v zadnji tretjini septembra.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka je za nami precej običajen september, saj je ta na vremenski postaji Zaplana znašala 14,3 °C. Za primerjavo je bil najhladnejši september zabeležen leta 2007 (12,0 °C), najtoplejši pa leta 2011 (16,5 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 1. septembra (27,4 °C), najnižja pa 22. septembra (3,4 °C). 21. dne se v zatišnih legah na logaškem ni pojavila zgolj prva slana, temveč se je temperatura tudi na višini dveh metrov od tal spustila pod ledišče. Na Zaplani je bilo omenjeno jutro manj mrzlo zaradi severovzhodnega vetra in tako se temperatura tudi pri tleh ni spustila pod 2 °C. Nad 25 °C se je temperatura povzpela v treh dneh. Mesečna višina padavin je znašala 128,7 mm in je dosegla 70 % septembrskega povprečja. Padavine so bile pogostejše na začetku in ob koncu meseca. V sredini meseca je bilo vreme ustaljeno in redni jutranji spremljevalec je bila megla. Na lokaciji vremenske postaje je bila daleč najpogostejša vzhodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani septembra 2019.

 

Vreme na Zaplani v poletju 2019

Letošnje meteorološko poletje je temperaturno povprečje referenčnega obdobja 1981-2010 preseglo za kar 3 °C in je bilo na državni ravni večinoma drugo najbolj vroče doslej. Z izjemo junija ni postreglo z rekordno vročino. Odsotnost izjemne vročine in tako rekoč dnevne plohe in nevihte so razlog, zaradi katerega poletje pri marsikom ni pustilo vtisa temperaturno tako izjemnega poletja. Padavinska slika je bila razmeroma ugodna, saj je bilo poletje na Zaplani prizanesljivo tako z neurji, kot s hujšo sušo.

S povprečno temperaturo 20,1 °C je bilo poletje 2019 na vremenski postaji Zaplana najtoplejše doslej, v najtoplejšem poletju 2003 se na Zaplani namreč še niso izvajale redne dnevne meritve temperature zraka. Najhladnejše poletje v merilnem obdobju je bilo leta 2014 (17,2 °C), najtoplejše pa 2017 (19,6 °C). Drugače kot v preteklih letih največje vročine nismo doživeli v avgustu, temveč že v mesecu juniju. Nad 30 °C se je temperatura prvič povzpela relativno zgodaj, 12. junija, najbolj vroče je bilo 27. junija (za ta mesec rekordnih 33,7 °C), v juniju pa je bilo prvega dne zabeleženo tudi najbolj sveže jutro minulega poletja (6,6 °C). Temperaturnih junijskih presežkov s tem ni bilo konec, saj je bila 28. junija zabeležena še topla noč, v kateri se najnižja nočna temperatura ni spustila pod 20 °C. Julij se je zaključil z nizom zelo soparnih dni.

Skupna višina padavin treh poletnih mesecev je znašala 242,2 mm, kar je 60 % dolgoletnega povprečja. Padavin je, čeprav so bile časovno enakomerno razporejene, primanjkovalo v juniju in avgustu, julijske padavine pa so bile mnogo bližje povprečju. Pojavili sta se dve krajši sušni obdobji z nič ali le malo padavinami, prvo v sredini junija in drugo ob koncu avgusta. Posebej izstopajočega padavinskega dogodka ni bilo, še največ dežja v enem dnevu, 50 mm, je 22. junija padlo v treh nalivih. 21. in 22. junija so neurja prizadela zlasti Zgornjo Zaplano, prvi dan je namreč v okolici Ulovke padala toča s premerom vsaj 2 cm, naslednji dan pa je med deževjem strela poškodovala razgledni stolp na Planini nad Vrhniko.

Spodnja razpredelnica kaže število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2019 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

 

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2019.

 

Podobno kot lani tudi tokrat izstopa velika razlika v številu vročih dni med Ulovko in vremensko postajo na Spodnji Zaplani, ki pa jo je mogoče povsem enostavno pojasniti. Temperatura na Zaplani je kar šestkrat le za nekaj desetink stopinje presegla 30 °C, pri čemer je bilo na Ulovki zaradi večje nadmorske višine ustrezno hladneje in je temperatura obstala pod omenjeno temperaturno vrednostjo. Poletje je na lokaciji vremenske postaje Zaplana minilo z doslej največjim številom toplih dni s temperaturo nad 25 °C, postreglo pa je tudi z eno toplo nočjo. Na Ulovki so bile štiri tople noči, kjer pa jih je bilo v preteklosti lahko že mnogo več, denimo v poletju 2013 kar 13. V mrazišču Dolinca se temperatura poleti ni spustila pod ničlo. Vzrok za to je enak kot v zadnjih dveh poletjih in sicer v odsotnosti suhih ohladitev brez padavin ob prevladujočem vzhodnem vetru. Tako so hladnejša jutra sledila padavinam, vlažnost ozračja in tal je bila v najhladnejših nočeh velika in s tem v mrazišču ni bilo ustreznih pogojev za kakšno izrazito ohladitev. Najvišja izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca je bila veliko višja kot na vremenski postaji Zaplana, kar je posledica vročine, ki je pogosto sovpadla z vzhodnim vetrom. Ob tem vetru vlada v mrazišču izrazito zatišje, zaradi česar prihaja podnevi do močnejšega ogrevanja zraka.

 

Razmere v mraziščih, 15. julij – 31. avgust 2019

V drugi polovici meteorološkega poletja ni bilo izrazitejše ohladitve, sicer skromne padavine pa so zavrle stopnjevanje vegetacijske suše. Zaradi obeh razlogov mineva že tretje poletje zapored, ko se v mraziščih Zaplane nočna temperatura ni spustila pod ledišče.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju 16. julija, 2,7 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem, je bilo v isti noči izmerjeno 11,6 °C. V Dolinci je bilo mrzlo jutro tudi 15. avgusta (2,8 °C) in 16. avgusta (3,6 °C). Najvišje se je temperatura v mrazišču povzpela 25. julija in sicer do 32,3 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo le malo manj vroče z 31,9 °C.

Če je bila poletna negativna temperatura zraka v mrazišču Dolinca od pričetka meritev pa do leta 2016 nekaj samoumevnega, pa te zanimivo ni bilo že tretje meteorološko poletje zapored. V spodnji tabeli je za posamezna leta prikazano število dni v obdobju med junijem in avgustom, ko se je v mrazišču Dolinca najnižja nočna temperatura zraka 2 m nad tlemi spustila pod 0 °C. Naveden je tudi datum najnižje izmerjene vrednosti v posameznem poletju. Tako se je na primer v poletju 2006 temperatura pod ledišče spustila kar devetkrat, predvsem na račun hladnega junija. Najnižja temperatura v omenjenem poletju je bila izmerjena 1. junija in je znašala -4,7 °C. Vse do danes velja omenjena vrednost za najnižjo poletno temperaturo v Dolinci.

 

Hladni dnevi v mrazišču Dolinca v času meteorološkega poletja 2004-2019.

 

Vreme na Zaplani avgusta 2019

Avgust je bil za 2 °C toplejši od povprečja v obdobju 1981-2010. Zadnji mesec letošnjega meteorološkega poletja ni sledil tradiciji minulih let, ko smo večkrat ravno v avgustu beležili največjo poletno vročino. Pogoste plohe in nevihte so ustvarile vtis nestanovitnega vremena, pa čeprav je količina padavin močno zaostala za dolgoletnim povprečjem.

Po kriteriju povprečne mesečne temperature zraka je za nami eden izmed najtoplejših avgustov, saj je na vremenski postaji Zaplana povprečna avgustovska temperatura znašala 19,8 °C. Doslej je v pozitivno smer najbolj odstopal avgust v letih 2012 in 2018 (20,3 °C), v negativno smer pa avgust 2006 (15,1 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 12. avgusta (31,7 °C), najnižja pa 17. avgusta (9,7 °C). Do 30 °C ali več se je ogrelo v treh dneh, nad 25 °C pa v 18 dneh. Mesečna višina padavin je znašala 53,9 mm in ni presegla niti polovice avgustovskega povprečja. Ob koncu meseca vsakodnevne nevihte konkretnega dežja Zaplani niso prinesle, kljub vse bolj sušnim razmeram pa je bila zaradi vlažnega ozračja megla redni spremljevalec mirnih in relativno toplih noči. Na lokaciji vremenske postaje je bila najpogostejša vzhodna smer vetra.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2019.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy