V popoldanskih urah je območje Zaplane prešla nevihta z nalivi in močnim vetrom. Zaradi gozda se je lahko slišal nevihtni piš, ki se je bližal iz zahoda. Pri prvih, tudi najmočnejših sunkih vetra je pričelo močno deževati, ker pa je šlo za velik nevihtni sistem oz. skupek večih neviht Mesoscale Convective System (MCS) v velikosti skoraj pol Slovenije je pri njegovem počasnem umikanju še pol ure umirjeno deževalo. Iz smeri Vrhnike je bil nad Zaplano oz. njenim delom Planina nad Vrhniko viden shelf cloud, oblak značilen za nevihte in ki je povezan s sunkovitimi vetrovi oz. iztokom hladnejšega zraka iz notranjosti nevihte. Avtomatska meteorološka postaja Zaplana je zabeležila 19,4mm dežja, med dežjem pa ni bila opažena toča ali sodra. Elektronski dežemer je na svoji severozahodni strani nekoliko zastrt z drevjem, ki ob zares močnih vetrovih vpliva na izmerjeno količino padavin. Ob nevihti je zapihal severozahodni veter s hitrostjo 38,2km/h, zaradi redkih merilnih intervalov vetromera pa so zagotovo ostali nezabeleženi še močnejši sunki vetra. Ker se je pričakovalo prihod neviht ravno iz zahodne smeri in močan nevihtni piš iz severozahoda je bil na bližnjo in bolj odprto lokacijo postavljen tudi klasični dežemer. Lokacija se je za meritve padavin ob tej nevihti izkazala za pomemben faktor, saj je na podlagi klasičnega dežemera in meritev z menzuro padlo 22,8mm dežja. Več padavin je na podlagi slik meteorološkega radarja in okoliških zasebnih vremenskih postaj padlo na Zgornji Zaplani in v okolici Vrhnike. Veter je povzročil preglavice v Logatcu, kjer je podrl nekaj dreves in razkril dva objekta. Po lastnem ogledu pa ni bilo opaziti škode na severnem in zahodnem robu Logaškega polja, vsaj eno drevo pa se je, predvsem zaradi slabe priraščenosti lesa, podrlo v bližini Miznega Dola na Zgornji Zaplani. Zaradi bližnjega udara strele na območju meteorološke postaje za krajši čas ni bilo elektrike, zaradi močnih razelektritev pa je prenehal delovati tudi vetromer, na katerem je bil zato potreben ročni poseg.

Viri podatkov:

- podatki z zasebnih meteoroloških postaj

- Uprava RS za zaščito in reševanje

- Vremensko društvo ZEVS

Ob 7. uri zjutraj so na številnih meteoroloških postajah zabeležili dosedaj najvišjo dnevno višino padavin v juliju. Največ padavin, 183mm, so namerili v Borovnici pri Vrhniki; v Hotedršici in na Pokojišču, prav tako blizu Vrhnike, je padlo 160mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 144mm, v Ložah pri Vipavi 142mm ter v Komnu na Krasu 133mm dežja.

ARSO-meteo.si

Nad severno Italijo, Jadranom in tudi našimi kraji je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V prizemnem delu ozračja so prevladovali jugovzhodni, v višjih plasteh ozračja pa vlažni zahodni vetrovi. Višina padavin je bila velika v večjem delu Slovenije, več kot 100mm dežja v 24-urah pa je padlo v pasu od Nove Gorice in Krasa preko Notranjske do zahodnega dela Ljubljanskega barja. V okolici Zaplane je višina padavin naraščala z višjega Rovtarskega hribovja proti jugovzhodu. Na Rovtah je v 24-urah padlo 98mm, v Šentjoštu nad Horjulom 60,7mm, v Logatcu pa že 151mm dežja. V Ljubljani je padlo samo še 59mm dežja. Na območju južnega dela Zaplane je bila količina dežja predvidoma med količinama, izmerjenima na Vrhniki in v Logatcu.

Viri podatkov:

- digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

- NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Junij 2010 je bil na območju osrednje Slovenije za približno dve stopinji toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 17,0°C, povprečna najnižja 11,7°C in povprečna najvišja 22,7°C. Najnižja temperatura je bila 3,8°C (1.junija), najvišja pa 30,2°C (12.junija).  Zabeleženih je bilo dvanajst toplih dni s temperaturo nad 25°C in en vroč dan s temperaturo nad 30°C. Jutro 1.junija je bilo presenetljivo hladno in izmerjena temperatura je ena od najnižjih poletnih temperatur, zabeleženih na meteorološki postaji Zaplana od poletja 2003 naprej. Junij 2010 je bil glede na temperaturno povprečje podoben preostalim junijem v zadnjih nekaj letih, z izjemo junija 2009, ki je bil za stopinjo hladnejši. Padlo je 116,7mm padavin, kar je 80% dolgoletnega povprečja junijskih padavin na Rovtah. Nekaj neviht z močnejšimi nalivi se je pojavilo v sredini meseca, po 20.juniju pa je sledilo obdobje suhega vremena. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 20.junija, ko je na Zaplani ob padavinah pihal vzhodni veter. Tekom celega meseca so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2010.

V popoldanskih urah se je nad Vrhniko in okolico razbesnelo neurje z izjemno količino padavin, ponekod je v nekaj urah padlo več kot 150mm dežja. Naslednjega dne zjutraj so na Vrhniki izmerili 181mm, v Logatcu 110mm in na Hrušici 97mm padavin v 24 urah.

ARSO-meteo.si

Neurje je v popoldanskem času nastalo nad planoto Hrušico, nato pa so močni nalivi več ur prehajali območje logaške in vrhniške občine. Na Zaplani zaradi kraškega površja kljub izjemni količini padavin ni bilo posebne škode, povsem drugače pa je bilo v okolici Vrhnike. Več podatkov o neurju je zbranih v rubriki Vremenska kronika na blogu Podnebje Zaplane.

Meteorološka pomlad 2010 je bila v Sloveniji za stopinjo toplejša od dolgoletnega povprečja, na Zaplani pa je bila to druga najhladnejša pomlad po letu 2006. Povprečna pomladna temperatura je bila 8,3°C, povprečna minimalna 4,0°C in povprečna maksimalna temperatura 13,3°C. Najnižja pomladna temperatura je bila ob takrat še prisotni snežni odeji zabeležena 6.marca (-10,2°C), najvišja pa 25.maja (25,4°C). Nad 25°C se je temperatura dvignila v enem dnevu, pod ledišče pa se je spustila v dvajsetih dneh. Negativna temperatura na 2m višine je bila nazadnje zabeležena 8.aprila, pri tleh pa se je zadnja slana verjetno pojavila 19.maja. Padlo je 344,2mm dežja, kar je le malo pod dolgoletnim povprečjem padavin na Rovtah. Marec in april sta bila podpovprečno namočena, v maju pa je bilo zabeleženo veliko dni s padavinami in nadpovprečno oblačnim vremenom. Pomlad 2010 je bila tako v splošnem tudi manj osončena. Že četrto pomlad zapored je zaznamovala odsotnost aprilskega sneženja.

Na spletnih straneh Podnebje Zaplane je v zvezi z najdebelejšimi drevesi na Zaplani in v bližnji okolici zapisano, da se verjetno najdebelejše drevo na tem območju, bukev pri Turku, počasi poslavlja. Za bukev izjemnih dimenzij, ki raste na osojnem in zelo strmem pobočju Malega vrha na skrajnem zahodnem robu Zaplane, sem izvedel ob koncu 90-ih let. Do leta 2008 se je vitalnost drevesa več kot očitno poslabšala, v zadnjem času pa se slabša vse hitreje.

Deblo je v spodnjem delu sicer videti povsem zdravo, vendar počasi gnije. Po mnenju gozdarske stroke (TV oddaja Slovenska kronika v letu 2009) je drevo vsekakor prišlo v jesen življenja, kar pa naj ne bi pomenilo, da nima pred seboj še nekaj desetletij življenja. Vendar letošnje razmere kažejo na izjemno poslabšanje vitalnosti drevesa. V nekaj letih je bukev izgubila večji del krošnje, saj so se trhle veje ob zimskih viharjih polomile. V vršnem delu poraščajo bukev lesne gobe, vidne pa so tudi odmrle veje.

Deblo je predvsem na severni strani precej načeto, saj je velik del lubja preprosto odpadel. Kljub temu bukev še vedno deluje zelo mogočno, še posebej iz vzhodne, pa tudi severne smeri, kjer se zaradi strmega pobočja večji del korenin nahaja na površju.

Pred dobrim desetletjem naj bi imela bukev v prsnem obsegu, po dogovoru je to 1,3m nad tlemi, obseg 490cm, kar jo brez dvoma uvršča med najdebelejše predstavnike svoje vrste v Sloveniji. Za nameček so bili pred leti primorani požagati najdebelejšo znano slovensko bukev na območju Hobovš pri Žireh. Bukvi pri Turku sem 7.junija 2010 izmeril prsni obseg 485cm. Številka se nekoliko razlikuje od uradne, kar gre pripisati težkim razmeram za meritve in samemu hiranju drevesa, ki mu odpada lubje. Starost drevesa je verjetno nekaj stoletij, ne le zaradi dimenzij, temveč tudi zaradi specifičnih rastiščnih pogojev. Pravo starost drevesa ugotovimo po številu drevesnih letnic, ki pa morajo biti preštete korektno, kar zlasti velja za letnice v sredini. Te kažejo na čas, ko je bilo drevo še mlado. Bukev velja za senčno drevesno vrsto, ki lahko več desetletij preživi kot majhno drevesce v senci višjih dreves. Tako je lahko bukev, ki ima premer debla samo kakšen centimeter, stara tudi 50 let, pa čeprav bi v tako tankem deblu razločili kvečjemu dve ali tri letnice. Letnic razporejenih tako na gosto s prostim očesom seveda ni mogoče prešteti in tako napačno ocenimo starost drevesa.

Na notranjskih planotah je bila zjutraj slana, nenavadno hladno za junij je bilo tudi drugod. Na Rakitni je bila minimalna temperatura -3,0°C, v Babnem Polju so izmerili -2,0°C, v Novi vasi na Blokah -1,8°C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 1,0°C in Biljah pri Novi Gorici 4,4°C.

ARSO-meteo.si

Dan pred tem je deževalo, proti večeru pa se je že razjasnilo in nizke večerne temperature so napovedovale hladno jutro. Zelo nizke jutranje temperature sta v Ljubljanski kotlini preprečili megla in nizka oblačnost, medtem ko so bile v višje ležečih krajih s temperaturno inverzijo temperature nižje zaradi jasne noči ali zgolj plitve jutranje megle. V Postojni se je ohladilo do 1,4°C, na Rovtah nad Logatcem je bilo 1,5°C, na Vrhniki in v Ljubljani, kjer je bilo jutro v glavnem oblačno pa 3,1°C oziroma 4,6°C. Pri tleh so prevladovali severni do severozahodni vetrovi in tako so bile, kot se to dogaja v novejšem času, velike temperaturne razlike med Zaplano in kraji v Ljubljanski kotlini. Na območju Spodnje Zaplane, kjer se pojavlja temperaturna inverzija, se je predvidoma ohladilo do 1°C, zaradi nižjih temperatur pri tleh pa se je zagotovo pojavila tudi slana. Na meteorološki postaji Rovte je bila to ena od najnižjih poletnih temperatur v tridesetletnem nizu 1961-1990.

Viri podatkov:

- digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

- arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Maj 2010 je bil po Sloveniji za skoraj stopinjo toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Po drugi strani pa je bilo nadpovprečno oblačno vreme s pogostimi padavinami vse kaj drugega, kar je večina ljudi od maja meseca pričakovala. V minulih letih so bili spomladanski meseci pogosto tako nadpovprečno topli, da je bil na Zaplani maj 2010 celo najhladnejši maj od pričetka meritev leta 2006. Povprečna mesečna temperatura je bila 12,5°C, povprečna najnižja 8,6°C in povprečna najvišja 17,4°C. Najnižja temperatura je bila 2,0°C (19.maja), najvišja pa 25,4°C (25.maja).  Zabeležen je bil en topel dan z najvišjo dnevno temperaturo nad 25°C, zadnja slana pa se je pojavila le nekaj dni pred tem, saj je bila 19.maja temperatura pri tleh negativna. Letošnji maj je bil na Zaplani tudi rekordno namočen. Padlo je 195,9mm padavin, kar je skoraj enkrat več od dolgoletnega povprečja majskih padavin na Rovtah. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 5. in 15.maja, ko je na Zaplani ob padavinah pihal vzhodni veter. Prevladovali so vetrovi vzhodnih smeri, vendar je bil z razliko od običajnih razmer tokrat velik tudi delež zahodnega vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani maja 2010.

V zadnjih dneh je v javnosti zaokrožila novica o 10.000 uradno odkritih kraških jamah v Sloveniji in da si je omenjeno zaporedno številko simbolično prislužila Žirovcova jama na območju Zaplane. V večjem delu Zaplane prevladuje kamnina dolomit, v katerem se redkeje pojavljajo večji jamski sistemi. Ti so pogostejši v apnencu, ki pa je na Zaplani omejen na območje ob glavni cesti, ki povezuje Logatec in Vrhniko.

Leta 2003 je bila odkrita jama vzhodno od Ulovke, ki se imenuje po jamarju in njenemu odkritelju Milanu Ferranu. Jama je bila veliko presenečenje predsem zaradi njene globine in najvišjega stalnega podzemeljskega slapa v Sloveniji. Še sedaj se poraja vprašanje, od kod vse pritekajo vode v jamo, saj je vodotok v jami precej bolj vodnat, kot vsi do sedaj znani površinski vodotoki skupaj, ki potencialno dotekajo v jamo. Dinamika dotekanja in pronicanja vode v jamo se ugotavlja tudi na podlagi meteoroloških podatkov iz moje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani. Iz podatkov, katere z Milanom Ferranom in nekaterimi drugimi jamarji delim že nekaj let, so bile ugotovljene zanimive razlike v dotekanju vode v podzemlje v odvisnosti od vrste padavin (jesenski umirjeni tip padavin, na drugi strani nevihte) ter snežne retinence (prisotnost snežne odeje in njen vpliv na počasnejše pretakanje vode v podzemlje).

Leta 2006 je bila odkrita Žirovcova jama na območju Miznega Dola, na skrajnem severozahodnem delu Zaplane. V letu 2009 se je izkazalo, da gre za še eno veliko jamsko presenečenje. Posebnost te jame je njena 5-kilometrska dolžina, ki se z nadaljnim odkrivanjem še povečuje, ter kompleksen preplet jamskih rovov. Ves ta sistem so jamarji odkrili, gledano z vidika prostornine, na izredno majhnem območju. Območje je namreč dvignjeno nad okoliški relief s treh strani, kot nekakšna osamljena vzpetina, ki pa skriva v sebi predvsem za krasoslovno stroko zanimiv jamski sistem. Obe omenjeni jami nista primerni za turistični obisk.

Drugi dan zapored je bilo zlasti v zahodni polovici Slovenije nenavadno vroče za maj. Na Letališču Portorož se je ogrelo do 32,3°C, v Ljubljani do 32,2°C, na Letališču JP Ljubljana do 31,6°C, v Postojni do 31,0°C in v Lescah do 30,6°C.

ARSO-meteo.si

Na posameznih meteoroloških postajah v okviru državne meteorološke mreže so 25. ali 26.maja zabeležili rekordno visoke temperature zraka. V Postojni je bila prvič že v maju zabeležena temperatura nad 30°C, rekordno visoke temperature so bile tudi v Kočevju in na Kredarici. Iz teh podatkov gre sklepati, da je bila verjetno tudi na Zaplani izmerjena najvišja majska temperatura vsaj v zadnjega pol stoletja. 25.maja, ko je bila v Postojni izmerjena najvišja temperatura 31,6°C, se je na zasebni postaji Spodnja Zaplana ogrelo do 31,5°C. 26.maja, ko so bile temperature po Sloveniji večinoma malo nižje kot dan prej, se je na Zaplani ogrelo na rekordnih 31,6°C. Kot zanimivost velja omeniti potek temperature v bližnjem mrazišču Dolinca, kjer je bila 25.maja izmerjena temperatura 31,8°C, pet dni kasneje pa se je v jasni in mirni noči ohladilo na -2,4°C.

Viri podatkov:

- Vetrnica 01/09 - glasilo Slovenskega meteorološkega društva