Snegu in mrazu konec decembra 2009 je hitro sledila močna otoplitev z deževjem, v januarju pa se to vendarle ni ponovilo in trenutno vlada na Zaplani prava zimska idila z okoli 40cm debelo snežno odejo, idilo pa nekoliko kvari le odsotnost sončnih žarkov. Kar se snežne odeje tiče, gre za eno najbolj stabilnih zimskih obdobij v zadnjih letih. Snežna odeja traja neprekinjeno že od 2.januarja, nekaj dni kasneje se je odebelila na približno 50cm, v nadaljevanju pa se je samo v nedeljo 10.januarja na površini nekoliko stalila, a kmalu nato ponovno pomrznila. Le po nižinah je temperatura zaradi oblačnih noči precej kasneje padla pod ledišče in snežna odeja se je bistveno bolj posedala in talila, kot na Zaplani. V teh dneh nad Slovenijo zaradi vlažnega jugovzhodnega vetra vztraja nizka oblačnost, ki sega do okoli 1300m nadmorske višine. Ker gre za dvignjeno temperaturno inverzijo, temperatura zraka bolj ali manj pada do omenjene nadmorske višine. Zaradi pobočne megle in temperatur pod lediščem nastaja ivje, ki je na območju Zaplane najdaljše v višjih in na vzhodnem vetru izpostavljenih legah, kot je Planina nad Vrhniko. Vse do konca prihodnjega tedna se obeta nadaljevanje zimske idile. Možna je kakšna prehodna razjasnitev, višjim legam nad 700m višine se obeta več sonca, medtem ko bo na Spodnji Zaplani megla pogostejša.

 Ivje na razglednem stolpu na Planini (Foto: Simon Malovrh).

Ivje na razglednem stolpu na Planini (Foto: Simon Malovrh).

Sneženje je ponehalo, to ali naslednje jutro so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136cm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130cm, v Logatcu 111cm, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89cm, v Moravčah 88cm, v Kobaridu86 cm, v Postojni 75cm, v Velenju 65cm, v Ilirski Bistrici 48cm in v Vipavi 32cm snega.

ARSO-meteo.si

Na vreme v Sloveniji je vplivalo več zaporednih sredozemskih ciklonov, v višinah so prevladovali jugozahodni vetrovi, nižje pa je z vzhodnimi vetrovi vztrajal hladen zrak. 9.januarja je bilo v okolici Logatca snega le za vzorec, v nekaj dneh pa je snežna odeja presegla višino 100cm.  Takratno sneženje je lep primer, kako lahko tudi ob nizkih temperaturah močno sneži. Po 11.januarju je na Zaplani snežilo pri temperaturi -10°C, 13.januarja pri okoli -12°C, v jutranjem času istega dne pa je pričelo snežiti celo pri -17°C. 10. in 11.januarja je padlo 40cm snega v enem dnevu, 14.januarja pa celo 50cm. Najdebelejša snežna odeja je bila izmerjena 15.januarja, na nekaterih lokacijah pa tudi 16.januarja, kar pa je morda posledica tudi precej nejasnih podatkov, po katerih se snežna odeja na nekaterih meteoroloških  postajah tik po sneženju sploh ni nič posedala. To je malo verjetno in ti podatki so povsem v nasprotju z meritvami na večini drugih meteoroloških postaj. Na Rovtah so izmerili 135cm, na Vrhniki 96cm, na Šentjoštu nad Horjulom 111cm in v Hotedršici 120cm snega. Opisano sneženje je bilo vse do danes na območju Logatca zadnje zares obilno sneženje, v kasnejšem času se je temu sneženju še najbolj približalo sneženje februarja 1999. Na Rovtah je bila januarja 1987 izmerjena najvišja snežna odeja v obdobju od leta 1961 naprej, vendar je bilo več primerov sneženja, ko je padlo le malo manj snega. Podobno veliko snega je bilo namreč še februarja 1969, marca 1970, marca 1976 in februarja 1984.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Glede na večdnevno sneženje, na Zaplani je snežilo že 2.januarja, po Sloveniji pa v sploÅ¡nem 4.januarja, je bila snežna odeja relativno tanka. V noči na 6.januar se je pričakovalo nekoliko večjo količino snežnih padavin, ki pa jih je bilo nato bolj malo. 7.januarja dopoldne je bilo na Spodnji Zaplani 31cm snega, do naslednjega jutra pa se je sneg že posedel. 8.januarja se je obetala največja količina padavin. Napovedi o vrsti padavin so bile nezanesljive, saj so bile razlike med posameznimi meteoroloÅ¡kimi modeli velike. Å lo je za zelo mejno vremensko situacijo, nekateri meteoroloÅ¡ki modeli pa imajo za Slovenijo “vgrajen” zelo poenostavljen model reliefa, ki pa z dejanskim reliefom Slovenije nima kaj dosti skupnega. Relief je ob tem sneženju igral bistveno vlogo in le nekateri meteoroloÅ¡ki modeli so bili pogojno uporabni. Temperature so na Zaplani, pa tudi po nižinah, dovoljevale sneženje, problem pa je predstavljala topla plast zraka nad 1500m viÅ¡ine, ki naj bi se po napovedih iz juga prerinila nad večji del Slovenije. Tako bi padal zmrznjen dež ali dež, ki bi zmrzoval ob stiku s podlago. 8.januarja zjutraj je v okolici Logatca ob Å¡ibkih padavinah pričel padati zmrznjen dež. To je bil dokaz, da se je sneg na svoji poti proti tlom že enkrat stalil v dež, ta pa je ponovno zmrznil. Ob večji intenziteti padavin je zgolj snežilo in tako stanje je prevladovalo vse do konca padavin v noči na soboto. Na Spodnji Zaplani je bila  snežna odeja debela okoli 50cm. Padavine so se obnavljale nad Kvarnerskim zalivom, smer gibanja padavin pa je bila iz jugo-jugozahoda (JJZ), zato je Å¡la glavnina padavin vzhodno od Zaplane. Po radarskih meritvah je bila največja količina padavin v južni Sloveniji, ker pa je bila tam topla plast v viÅ¡inah najdebelejÅ¡a, je med sneženjem tudi deževalo. Zaradi adiabatnega segrevanja ob spustu zraka čez Dinarsko gorsko pregrado je bilo v viÅ¡inah na primorski strani gorske pregrade topleje kot na drugi, celinski strani pregrade. V Postojni je bilo tako 9.januarja zjutraj izmerjeno samo 16cm snega, kar je povsem neprimerljivo z kraji v notranjosti Slovenije (Logatec, Ljubljana). V Postojni je padal zmrznjen dež, južneje pa je bilo že več žleda. Tudi na Zaplani je na snežni odeji nastala tanka plast ledu kot posledica rahlega dežja v nočnem času. Snežna odeja se je precej posedla, tekom sobote pa je bilo v viÅ¡inah ravno Å¡e toliko hladno, da je ob zmernih padavinah v okolici Logatca snežilo vse do tal. V soboto ob 18:00 je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 46cm snega.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– podatki iz zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Ponovno zelo mrzlo jutro v precejšnjem delu Slovenije, marsikje je bila izmerjena najnižja temperatura po letu 1980. V Babnem Polju se je živo srebro spustilo do -33,0°C, v Novi vasi na Blokah je bilo -32,5°C, na Pragerskem -27,8°C, v Kočevju -27,6°C, v Blagušu v Slovenskih goricah -27,0°C, na Bizeljskem -26,5°C, na Vrhniki -24,4°C, v Lendavi -23,4°C, v Ljubljani -20,3°C in v Biljah pri Novi Gorici -15,6°C.

ARSO-meteo.si

Na začetku januarja 1985 je nastala t.i. blokada, topel zrak je nad območjem zahodne Evrope segel globoko proti severu, nad Sredozemlje pa je iz severa prodrl hladen zrak. Ob tem je prišlo v Sredozemlju do ciklogeneze, zlasti 5.januarja je po Sloveniji snežilo in v širši okolici Logatca je bila snežna odeja debela okoli 25cm. Obilneje je snežilo v ozkem pasu čez Rovtarsko hribovje, kjer je imela večina tamkajšnjih  krajev še precej več snega, na Rovtah celo pol metra. Ker je padal suh sneg, je dal 1mm padavin več cm snega, torej so se razlike v količini padavin med posameznimi kraji zelo očitno pokazale ravno v debelini snežne odeje. Prvo jasno in zelo hladno jutro je bilo 6.januarja, mraz pa se je nato le še stopnjeval. Najhladnejše jutro je bilo na večini meteoroloških postaj 8.januarja. Na Rovtah se je ohladilo do -21,5°C, na meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad pa je bila tisto jutro zadnjič izmerjena temperatura pod -20°C. Vse do danes se to ni več ponovilo. Glede na izmerjene temperature na okoliških meteoroloških postajah in glede na takratno vremensko situacijo, očitno je šlo v noči na 8.januar za severno smer vetrov in nizko vlažnost zraka, se je na Spodnji Zaplani temperatura spustila do okoli -25°C, ob čemer bi bilo lahko v okoliških mraziščih -38°C. Na Zaplani so bile še nižje temperature v sredini februarja 1956.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Po Sloveniji je bilo leto 2009 za dobro stopinjo toplejše od dolgoletnega povprečja. Mesec januar je bil edini mesec, ki je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, izrazito pretopla pa je bila pomlad. Povprečna letna temperatura je bila na Zaplani 9,3°C, povprečna najnižja 5,2°C in povprečna najvišja 14,1°C. Najnižja temperatura je bila -17,8°C (20.december) in najvišja temperatura 32,3°C (28.avgust). Temperatura je v jeseni prvič padla pod ledišče 15.oktobra, spomladi pa zadnjič 26.marca. Jesenska slana se je pojavila nekoliko bolj zgodaj kot običajno, konec spomladanskih zmrzali pa je bil izrazito prezgodaj.  V šestih dneh se je temperatura povzpela nad 30°C, v petinštiridesetih dneh nad 25°C, pod 0°C se je temperatura spustila v osemindevedesetih dneh, v osemindvajsetih dneh pa najvišja dnevna temperatura ni presegla ledišča.

Število nekaterih značilnih meteoroloških dni leta 2009 v primerjavi s preteklimi leti.

V decembru je bila izmerjena druga najnižja temperatura na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev jeseni 2002, v mraziščih pa so bile najnižje temperature po marcu 2005 in so se spustile pod -30°C. Zaradi obilnih  padavin ob koncu marca in v decembru je bilo leto skoraj povprečno namočeno. Padlo je namreč 1745,8mm padavin, kar je le malo manj od dolgoletnega povprečja na Rovtah. Najbolj namočen mesec je bil že drugo leto zapored december. V poletju ni bilo izrazitejše  suše in močnejših neviht, od izrazitejših vremenskih pojavov pa je vredno omeniti obilne padavine v marcu, močan južni veter v novembru in kratkotrajni mraz v decembru. Snežne razmere so bile v smislu števila dni s snežno odejo podpovprečne, medtem ko je bila največja izmerjena višina snega, 65cm v februarju, glede na nekaj zadnjih let prav spodobna.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2009.

Končalo se je obdobje s pogostim sneženjem, ki se je začelo že 27.decembra. V tem obdobju so se kar vrstili sredozemski cikloni in ponekod je vsota višin novozapadlega snega od 27.decembra od 7.ure zjutraj do 4.januarja do 7.ure zjutraj presegla 100cm. V Mrzli Rupi na Idrijskem je vsota znašala 181cm, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 168cm, v Kranjski Gori 144cm, v Ukancu v Bohinju 134cm, v Logatcu 133cm, v Kočevskih Poljanah 103cm in na Vrhniki 90cm.

ARSO-meteo.si

Šlo je za tipičen primer vdora hladnega zraka nad toplejše Sredozemlje, posledično je prišlo do ciklogeneze oz. nastanka serije ciklonov, ki so imeli velik vpliv na vreme v Sloveniji. Kumulativa novozapadlega snega v navedenem časovnem obdobju je v Rovtah znašala 135cm, v Šentjoštu nad Horjulom 147cm in v Hotedršici 114cm snega. V večdnevnem sneženju je bila največja dnevna kumulativa novozapadlega snega okoli 35cm. 3.januarja zjutraj je bila snežna odeja na Rovtah debela 105cm, v Logatcu in v Šentjoštu nad Horjulom 103cm, v Hotedršici 90cm in na Vrhniki 63cm. V obdobju od leta 1961 naprej sta bila na Rovtah samo dva januarja bolj zasnežena od januarja 1971.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Po katastrofalno slabem vremenu za božično-novoletne praznike se je Zaplana 2.januarja ponovno odela v belo tančico. Čeprav je padlo samo 9cm snega, je šlo glede na bližnjo okolico za pravo zimsko idilo. Na Vrhniki je deževalo, v krajih severno od Zaplane pa je bilo bistveno manj snežnih padavin in zato bi težko govorili o pravi snežni odeji. Zjutraj je pričelo deževati pri temperaturi 4°C, sneg je pričel padati med dežjem pri 3°C, večina snega pa je padla pri temperaturi 0,5°C. Ob koncu padavin je zapihal severni veter in temperatura je hitro padla pod ledišče. Moker sneg je pomrznil in na tleh je nastala poledica. Potek sneženja 2.januarja je prikazan v video posnetku.

V noči na 3.januar se je razjasnilo šele po 5:00 uri zjutraj, veter pa je nato še nekaj časa motil ohlajanje. Na meteorološki postaji Spodnja Zaplana je pričela temperatura izrazito padati šele proti jutru in ohladilo se je do -6,8°C. V mraziščih na podlagi maršrutnih meritev ni bilo posebnega mraza, v Logatcu ni bilo veliko hladneje z -8°C, medtem ko je bilo na Petkovcu nekoliko topleje z -6,5°C.

Kristalno jasno nebo je popestrila Luna.

Kljub snegu in mrazu gre le za senco nekdanjih pravih zim. 

Viri podatkov:

– spletne strani zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Zadnji pravi zimski december je bil v letu 2005, sledila je vrsta izjemno slabo zasneženih in s tem tudi toplejših decembrov, v decembru 2009 pa sta omenjeno statistiko vsaj deloma popravila sneg in mraz v sredini meseca. Po Sloveniji je bil letošnji december za dobro stopinjo toplejši od dolgoletnega povprečja. Povprečna mesečna temperatura je na Zaplani znašala 0,4°C, povprečna najnižja -2,1°C in povprečna najvišja 2,9°C. Najnižja temperatura je bila -17,8°C (20.decembra), najvišja pa 12,5°C (25.decembra). Zabeleženih je bilo dvaindvajset hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem in osem ledenih dni, v katerih temperatura ni presegla ledišča. Na meteorološki postaji Spodnja Zaplana je bila izmerjena druga absolutno najnižja temperatura od pričetka meritev jeseni 2002, temperature v mraziščih pa so bile najnižje od marca 2005 naprej.  Padlo je 312,2mm padavin, kar je skoraj enkrat več od dolgoletnega povprečja padavin za mesec december na Rovtah. To je bil že drugi zaporedni zelo namočen december. K veliki količini padavin je prispevalo deževje okoli Božiča, ko je v petih dneh padlo 173,5mm dežja. Zabeležena so bila tri večja sneženja, 19.decembra zvečer pa je bilo na Zaplani izmerjeno 31cm snega. 19. in 20.decembra je bil višek zime v decembru, saj je snežilo pri temperaturi -9°C, nato pa so sledile še precej nizke jutranje temperature.  To je bila zimska idila s katastrofalno napako. Sneg in mraz je namreč prekmalu, za nameček sredi božično-novoletnih praznikov, zamenjalo deževje z temperaturani preko 10°C. Ker je jugozahodni veter prevetril jezera hladnega zraka pri tleh, je prišlo do hitrih in izrazitih temperaturnih sprememb. Taleča se snežna odeja je pomembno vplivala na kasnejše visoke vodostaje slovenskih vodotokov. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 14.decembra, ko je med sneženjem pihal vzhodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani decembra 2009.

DanaÅ¡nje sneženje ni toliko zanimivo zaradi količine snega, kot zaradi gibanja meje sneženje. Sprva je kazalo, da se bo ciklonsko območje pomikalo preko srednje Italije v Grčijo, ob tem bi bil ciklon preveč južno in Sloveniji ne bi prinesel padavin. Vremenske napovedi so nekaj časa kazale celo do 20mm padavin v obliki snega, a na koncu je prevladala bolj suha različica. Na Zaplani je padlo 3,2mm padavin v obliki snega, kar je bilo dovolj, da je bila pokrajina za nekaj ur “pocukrana”.

Zgodaj zjutraj je na Zaplani pričelo snežiti, tla so bila skoraj povsod pobeljena, rzen v bližini drevja in na od zadnjega deževja premočenih lokacijah. Padel je centimeter snega, temperatura pa se je ob sneženju spustila na 0,3°C. Dopoldne je sneženje prehodno ponehalo in že tako skromna snežna odeja se je talila. Okoli poldneva je ponovno pričelo snežiti in takrat je bilo tudi največ snega. Nekaj deset metrov nad Spodnjo Zaplano je vzhodni veter pomikal nizke oblake proti zahodu, tako da je bila na hribu Strmica (625m) gosta pobočna megla. V Logatcu je sicer snežilo, toda sneg se ni prijemal tal. Zanimiva je informacija, da se sneg ni oprijemal tal tudi v bližnjem Petkovcu, vsaj ne na nadmorski višini okoli 550m. Ob sneženju so se glede na prijemanje snega nazorno videle razlike v lastnostih tal, na nekaterih lokacijah so bile namreč velike kopnine sredi sicer zasneženih planjav. Nekaj utrinkov današnjega sneženja je zajetih v video posnetku.

Po dolgem času so bile prave zimske temperature! V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 30. novembra do 24. decembra, je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 20. decembra z -30,8 °C. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -17,8 °C. V dneh pred 20. decembrom je tla že pokrivala snežna odeja, ohlajanje v mraziščih pa je preprečevala zgolj oblačnost, ki pa se je nekajkrat za krajši čas vendarle razkrojila. Tako je bilo v mrazišču 17. decembra zvečer -22,1 °C, 18. decembra sredi noči -22,3 °C ter 18. decembra zvečer -19,8 °C. Po rekordnem mrazu 20. decembra se je istega dne zvečer ohladilo na -26,2 °C. Najvišja temperatura 12,8 °C je bila izmerjena 30. novembra ob jugozahodnem vetru.