Mrazu v začetku aprila so čez tri tedne sledile še zelo visoke dnevne temperature zraka. Ponekod je bila izmerjena najvišja aprilska temperatura doslej, na Zaplani pa kljub temperaturi okoli 25 °C rekordna vrednost ni bila presežena. Značilno za to obdobje visokih temperatur med 27. in 29. aprilom  je bilo menjavanje vetra. V enem dnevu je pihal vzhodni veter, v preostalih dveh pa jugozahodnik, kar je imelo pomemben vpliv na razporeditev najvišjih dnevnih temperatur v severnem delu Notranjske.

Na vremenski postaji na Spodnji Zaplani je bila najvišja temperatura izmerjena v nedeljo, 29. aprila, ko se je ob jugozahodnem vetru povzpela do 25,1 °C. Doslej najvišja aprilska temperatura 25,8 °C je bila na postaji zabeležena 7. aprila lani. Lansko aprilsko toplo obdobje se je pojavilo kar tri tedne bolj zgodaj in je bilo iz tega vidika bolj izjemno od letošnjega.

V bližnji okolici je bila najvišja temperatura zabeležena dan pred tem, v soboto 28. aprila, ko je prehodno pihal vzhodni veter. Ob taki smeri vetra je čez dan Zaplana navadno hladnejša od okolice, kar se je pokazalo tudi tokrat. Na Zaplani je bilo 24,9 °C, na Petkovcu 27,1 °C in v Logatcu 26,7 °C. V dneh z jugozahodnim vetrom je bila Zaplana kljub večji nadmorski višini malo toplejša od omenjenih dveh vremenskih postaj.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 22. februarjem in 14. aprilom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -18,1 °C izmerjena 23. februarja. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je istega dne ohladilo na -6,3 °C. Do tako velike temperaturne razlike je prišlo zaradi snežne odeje, ki je v tistem času pokrivala tla. Ta bistveno bolj znižuje temperaturo zraka v mrazišču kot v njegovi okolici. Termometer v mrazišču še vedno ni umerjen pri nizkih temperaturah, zato je bila v času večjega mraza dejanska temperatura še nekoliko nižja od izmerjene. Temperatura se je pod -10 °C spustila še štirikrat, od tega dvakrat v aprilu. 2. aprila se je ohladilo na -10,1 °C, 9. aprila pa celo do -10,8 °C. To je najnižja aprilska temperatura v Dolinci po letu 2005, vendar je v preteklosti ob ugodnih vremenskih razmerah in ob prisotnosti snežne odeje zagotovo padla še precej nižje. V mrazišču je bilo najtopleje 28. marca, ko se je ob vzhodnem vetru ogrelo do 22,6 °C. Na bolj prevetreni meteorološki postaji Zaplana je bilo tega dne izmerjeno 20,3 °C. Zaradi skromnih snežnih padavin so bila v opisanem spomladanskem obdobju mrazišča skromno zasnežena in snežna odeja je skopnela najkasneje do sredine marca.

Mrzlemu 2. aprilu so čez natanko teden dni sledile še nižje, za april skoraj rekordno nizke jutranje temperature. V soboto, 7. aprila, je Slovenijo prešla hladna fronta. Ozračje se je ohladilo, nastanek ciklona nad Genovskim zalivom pa je podaljšalo trajanje padavin. V noči na nedeljo je bilo padavin manj od pričakovanj in posledično je meja sneženja ostala višje od napovedi. Na Spodnji Zaplani se je pričel sneg pojavljati šele po 10. uri dopoldne, kasnejše zmerno sneženje je bilo posledica popoldanskih ploh, vendar do nastanka snežne odeje ni prišlo. Ob umikajočem ciklonu je pričel nad Slovenijo dotekati še hladnejši in občutno bolj suh zrak. Pozno popoldne se je ob pojemajočem vetru razjasnilo in mrzla noč je bila neizbežna.

Do velikonočnega ponedeljkovega jutra se je na meteorološki postaji Spodnja Zaplana ohladilo do -5,0 °C. Temperatura se nanaša na standardno višino 2 m nad tlemi v leseni meteorološki hišici, tik pri tleh pa je bilo izmerjeno celo -9,0 °C. Na Spodnji Zaplani je nočni veter nekajkrat osušil ozračje in v času temperaturnega minimuma je bila relativna vlažnost zraka le okoli 65 %, zaradi česar slane na Zaplani in celo v mraziščih skorajda ni bilo moč opaziti. Zaradi večje vlažnosti je bila slana precej bolj izrazita na sosednji vremenski postaji Petkovec, kjer je bilo sicer le za odtenek hladneje.

Meritve temperature zraka pri tleh, kjer kljub -9 °C slane ni bilo moč opaziti.

Na zasebni vremenski postaji Petkovec je bila najnižja jutranja temperatura -5,5 °C, Logatec -6,0 °C, Vrhnika -4,1 °C, Verd -3,9 °C in Šentjošt nad Horjulom -2,6 °C. Na Spodnji Zaplani se je temperatura spustila pod ledišče do -2,3 °C tudi še naslednji dan, 10. aprila zjutraj. Izmerjena temperatura -5,5 °C na Zaplani sicer zaostaja za tisto v prvi dekadi aprila 2003, ko se je na podlagi minimalnega klasičnega termometra ohladilo na -7,0 °C.

 Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

V soboto, 1. aprila, je Slovenijo prešla hladna fronta. Poleg ohladitve so jo spremljale krajevne, tudi snežne padavine, zlasti v zahodni polovici države pa je vreme ostalo suho. Čez dan se je jasnilo, kljub temu se temperatura ni veliko dvignila, zračna masa pa je bila precej suha. Temperatura rosišča je na Zaplani dosegla celo -10 °C in tak splet vremenskih razmer je naznanjal nizke temperature v naslednjem jutru. Na vremenski postaji Spodnja Zaplana se je ohladilo do -3,8 °C, v mrazu bolj izpostavljenih legah je bilo hladneje, v višjih krajih, od koder se ohlajeni prizemni zrak prosto odliva po pobočjih, pa je temperatura ostala nad ničlo. Na zasebni meteorološki postaji Logatec je bila najnižja temperatura -5,3 °C, Petkovec -4,6 °C, na postaji Vrhnika nekoliko nad dnom Ljubljanskega barja -0,7 °C, Verd -2,4 °C in Šentjošt nad Horjulom 0,7 °C.

Na Zaplani je bila tako izmerjena najnižja aprilska temperatura po letu 2006, ki velja za začetek vsakodnevnih meteoroloških meritev na vremenski postaji. Izmerjena temperatura sicer zaostaja za tisto v prvi dekadi aprila 2003, ko je temperatura na podlagi minimalnega klasičnega termometra padla na -7,0 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Marec 2012 je bil vremensko zelo stanoviten mesec. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije močno pozitiven in je presegel 4 °C. Po podatkih ljubljanske meteorološke postaje z najdaljšim neprekinjenim merilnim nizom v Sloveniji je v tem delu države minil drugi najtoplejši marec v zadnjih 150 letih in najbolj osončen marec v vsaj zadnjih 60 letih. Na vremenski postaji Zaplana je bil to najbolj suh in daleč najtoplejši marec doslej, nekoč najbolj zasneženi mesec v letu pa je minil tudi povsem brez snežnih padavin in snežne odeje.

Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je znašala 7,5 °C, povprečna najnižja 1,4 °C, povprečna najvišja pa 14,1 °C. Najnižja temperatura je bila -5,2 °C (8. marca), najvišja pa 21,9 °C (29. marca). Zabeleženih je bilo deset hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo 0 °C ali nižjo, v treh dneh pa je temperatura presegla 20 °C.  Mesec je bil še za dodatnih 1,5 °C toplejši od že tako izjemno toplega marca 2007. Padlo je 21,0 mm padavin, kar je manj kot četrtina marčnega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Mesec je bil doslej najbolj suh na vremenski postaji Zaplana, medtem ko je bila v zadnjih nekaj desetletjih višina padavin v marcu tudi že nižja kot letos. Vse padavine so padle v enem padavinskem dnevu, 19. marca v obliki močnejših nalivov. Značilne so bile dolgotrajno nizke vrednosti relativne vlažnosti zraka, ki je v več dneh dosegla najvišjo vrednost 50 % ali celo nižjo. Snežna odeja je bila omejena na bolj zaprta mrazišča in v smeri zahod-vzhod potekajoče rečne doline, kot je denimo Turkova grapa na prehodu Zaplane in Petkovca. V omenjeni dolini, kjer je bilo denimo 16. marca še 11 cm snega, se je snežna odeja zadrževala celo dalj časa kot v samih mraziščih, kar vsekakor govori v prid neobičajnim snežnim in vremenskim razmeram v minuli zimi. Izrazito so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani marca 2012.

Zamrznjene in zasnežene kraške vrtače so ob marčni otoplitvi postale ledena jezera.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Meteorološka zima 2011/2012 je bila na območju osrednje Slovenije za 1 °C toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Trajanje Sončevega obsevanja je bilo nadpovprečno in padavine so bile skromne. Februar je bil doslej najhladnejši mesec na meteorološki postaji Zaplana, zaradi tople zadnje tretjine meseca, ko je bila izmerjena celo najvišja februarska temperatura zraka, pa je bil negativni odklon od povprečja na koncu nekoliko manjši. Najdebelejša snežna odeja je bila zabeležena v februarju in je komaj presegla 25 cm debelo snežno odejo, sicer izmerjeno že v oktobru.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila -0,7 °C, povprečna najnižja -3,1 °C in povprečna najvišja 3,0 °C. Najnižja izmerjena temperatura je bila -14,4 °C (14. februar), najvišja temperatura pa 17,4 °C (24. februar). Zabeleženih je bilo 73 hladnih dni, v katerih se je najnižja dnevna temperatura spustila pod ledišče, ter 28 ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. Izjemoma je bilo kar 11 ledenih dni zabeleženih že v novembru, ki pa ni del zimske statistike. Februarskemu mrazu navkljub je bila zima kot celota ena najtoplejših na vremenski postaji Zaplana, posledica februarskega mraza pa je predvsem večje število mrzlih dni z najnižjo dnevno temperaturo vsaj -10 °C, ki jih je bilo na vremenski postaji 14, v višjih legah Zaplane pa še nekoliko več. V minuli meteorološki zimi je bilo nadpovprečno veliko Sonca, vendar so bile noči vsaj v času največjih ohladitev večinoma oblačne in tako ni bilo rekordno nizkih jutranjih temperatur. Ob takem tipu vremena najnižja temperatura za spremembo ni bila izmerjena na Spodnji Zaplani, temveč na Ulovki, kjer se je 6. februarja ohladilo do -16 °C. Na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani po desetih zimskih sezonah kot najnižja temperatura tako še vedno velja tista iz 1. marca 2005, ko se je ohladilo do -18,5 °C. Podatki meritev v mraziščih kažejo, da je bila najnižja zimska temperatura -26,1 °C v noči na 24. februar izmerjena v mrazišču Dvojček, medtem ko je bilo v sosednjem mrazišču Dolinca za 1 °C topleje. Omeniti velja tudi rekordno temperaturno razliko 22. februarja, ko je med mraziščem Dvojček in višjo okolico na vsega 14 m višinske razlike obstajala temperaturna razlika skoraj 17 °C. Količina padavin je podpovprečna, v celotni meteorološki zimi je padlo 211,2 mm padavin, kar je 60 % povprečne zimske količine padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. December po količini padavin ni veliko zaostajal od normalnosti, zelo suha pa sta bila januar in februar. Od konca januarja naprej je večina padavin padla v obliki snega, obilneje pa je na Zaplani snežilo šele 20. februarja, ko je bila izmerjena 34 cm debela snežna odeja. Snežne razmere so bile v minuli zimi slabe, zimsko vzdušje pa je zaradi tanke snežne odeje sovpadlo ravno z božično-novoletnimi prazniki. Podatki o snežnih razmerah se nanašajo na meteorološko zimo oziroma na trimesečje december, januar in februar. Sneg se pojavlja tudi izven tega obdobja, posebej v marcu in aprilu, tako da snežnih razmer v tem trenutku še ni mogoče dokončno opisati.

Meteorološka zima 2011/2012 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

Februarski temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 na območju osrednje Slovenije negativen in je znašal 2 °C. Na Zaplani je bil februar 2012 najhladnejši mesec od pričetka meteoroloških meritev. Bil je izrazito dvoličen mesec, saj sta se izmenjala tako hud mraz kot tudi obdobje z visokimi temperaturami. Na podlagi dolgoletne klimatske statistike so bile visoke temperature ob koncu februarja zaradi večjega odklona od običajnih vrednosti večja posebnost od samega mraza. Dolgotrajnemu mrazu navkljub ni bilo izmerjenih rekordno nizkih temperatur, večina nevšečnosti ni bila vezana neposredno na mraz, temveč na kopna tla, ki so brez snežne odeje globoko zamrznila. Mesec je bil izrazito suh, na podlagi podatkov je bil to celo najbolj suh februar od pričetka meritev na meteorološki postaji Zaplana.

Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je znašala -3,7 °C, povprečna najnižja -7,5 °C, povprečna najvišja pa 0,3 °C. Najnižja temperatura je bila -14,4 °C (14. februarja), najvišja pa 17,4 °C (24. februarja). To je bil najhladnejši mesec na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev januarja 2006, bil je za 0,2 °C hladnejši od do zdaj najhladnejšega januarja 2010. Nizko povprečje se je precej zvišalo v le nekaj toplih dneh ob koncu meseca. Tekom samega mraza je bilo temperaturno povprečje najnižje v samih hribih, kjer pa se je nato temperaturo povprečje do konca meseca bolj dvignilo kot v nižjih legah. Zabeleženih je bilo 14 ledenih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem in 26 hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C. Rekorden pa je bil niz 13 zaporednih mrzlih dni z najnižjo dnevno temperaturo vsaj -10 °C. Padlo je 38,3 mm padavin, kar je le slaba polovica februarskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Skoraj vse padavine so padle v obliki snega. Najbolj obilno je snežilo 20. februarja, ko se je snežna odeja odebelila na 34 cm. S tem je bila 25 cm debela oktobrska snežna odeja presežene šele v februarju. Sicer je bila v začetku meseca, še v času dnevnih temperatur pod -10 °C, snežna odeja tanka ali pa je sploh ni bilo. Najmočnejši vetrovi so bili v začetku meseca povezani s širjenjem suhe in mrzle zračne mase iznad evropskega severovzhoda in v povprečju je bil najbolj vetroven dan 1. februar. Meseca februarja so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri. Tekom ledenega obdobja je veter stopnjeval občutek mraza.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2012.

Obsežno območje visokega zračnega tlaka nad srednjo in zahodno Evropo je k nam z višinskimi severozahodnimi in zahodnimi vetrovi pri tleh preusmerjalo za ta čas zelo topel zrak. Najtoplejši zrak je v višinah vztrajal med petkom in soboto 25. februarja. Zaradi zahodne smeri vetra je temperatura na Zaplani segla najvišje v petek, v soboto pa se je ob obratu vetra iz severovzhoda težišče najvišjih temperatur pomaknilo v skrajni zahodni del Slovenije. Dolgotrajnim, a ne rekordno nizkim temperaturam v prvi polovici februarja so torej zelo hitro sledile za ta čas rekordno visoke temperature.

V petek, 24. februarja zjutraj, se je otoplitev poznala predvsem v krajih nad temperaturnim obratom, kjer temperatura tudi ponoči ni padla pod ledišče. Drugače je bilo v okolici Logatca in na Zaplani, kjer se je temperatura še spustila do okoli -2 °C. Plitvo plast hladnega zraka je zahodni veter kmalu premešal in do zgodnjih popoldanskih urah se je temperatura zraka povzpela do za ta čas rekordnih vrednosti. Najvišja februarska temperatura na Zaplani je bila po letu 2003 17,0 °C, tokrat pa je bila ta vrednost presežena s 17,4 °C. Podobno visoka temperatura je bila izmerjena tudi v Logatcu in na sosednjem Petkovcu.

Snežna odeja se je pospešeno talila in posedala. Zanimiv pojav je bil opažen v mrazišču Dvojček, kjer je na dnu nastalo manjše jezero. Voda je bila pod snežno odejo prisotna že v času nizkih temperatur in debelejše snežne odeje nekaj dni pred tem. Voda ima verjetno izvor še iz časa zadnjega obilnega sneženja. Pred samim sneženjem je namreč deževalo, takrat so bila tla v mrazišču globoko zamrznjena in pokrita s tanko snežno odejo, s tem pa voda ni imela odtoka. V nadaljevanju jo je pokrila debelejša snežna odeja, ob otoplitvi se je ponovno pojavila na površju in se količinsko verjetno še povečala zaradi dotekajoče snežnice. Še precej več vode se je zadržalo na dnu vrtače v južnem delu naselja Ograje.

Luža na snežni odeji v mrazišču. Foto: Iztok Miklavčič

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Novejše primerjave kažejo, da so termometri Madgetech, eden takih je v uporabi tudi v mrazišču Dolinca, glede na preostale razpoložljive termometre dobro umerjeni pri višji temperaturi. V temperaturnem območju med 0 °C in -10 °C pa se pri omenjenem termometru pojavi pribitek k temperaturi za 1 °C. Odstopanje je bilo ugotovljeno pri vseh dosedanjih termometrih te vrste in tako termometer pri temperaturi -10 °C ali nižji kaže za stopinjo višjo temperaturo od preostalih merilcev. Priložena programska oprema omogoča enostavno umerjanje termometra na podlagi dveh točk na temperaturni skali in s tem učinkovito odpravo težave. Umerjanje termometrov je dolgotrajno in bo v celoti opravljeno šele po letošnji zimski sezoni. Vsekakor pa je zanimivo omeniti primer doslej najnižje temperature, ki je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 20. decembra 2009. Po tovarniškem umerjanju je termometer izmeril temperaturo -30,5 °C, s kasnejšimi primerjavami pa se je pokazalo, da je bila omenjena vrednost zagotovo previsoka. Zaradi primerjav pri višji temperaturi je bila nova vrednost le malo korigirana in ocenjena na -30,8 °C, po novejših primerjavah pri precej nižji temperaturi pa se je moralo 20. decembra 2009 v mrazišču Dolinca ohladiti celo na -31,5 °C.

Primer umerjanja enega izmed Madgetechovih termometrov na samodejno vremensko postajo Zaplana (WMR). Umerjanje termometrov na samodejno postajo opravičujejo tudi klasični tekočinski termometri.

V mrazišču Dolinca so se prve meritve temperature vršile leta 2002, avtomatizirale pa so se spomladi leta 2004. Hkrati na spletnih straneh Podnebje Zaplane že nekaj let omenjam tudi bližnje mrazišče Dvojček, ki bi bilo lahko po absolutnih temperaturnih minimumih še hladnejše od Dolince. Ugodne vremenske razmere v februarju so skupaj z omenjenim umerjanjem termometrov omogočile natančnejšo primerjavo obeh mrazišč.

Ugotovljeno je bilo, da se mrazišče Dvojček po nizkih poletnih temperaturah ne more kosati z mraziščem Dolinca. Vzrok za to nista oblika in globina mrazišča, temveč človeški faktor. Mrazišče je namreč redno košeno (zaradi katerega mrazišče kot tako sploh obstaja in ni poraščeno z gozdom) in skoraj gola tla se v mrazišču Dvojček bolj ogrejejo od gosto zatravljenih tal v mrazišču Dolinca, ki je bilo zadnjič pokošeno leta 2003. Nad toplejšimi tlemi se ponoči ozračje manj ohladi kot nad hladnejšimi, razlika v temperaturi tal med obema mraziščema pa se izniči ob prisotnosti snežne odeje, kar se je zgodilo v letošnjem februarju.

Zasneženo mrazišče Dvojček z začasnim merilnim mestom 14. februarja.

14. februarja ponoči se je temperatura v mrazišču Dolinca spustila na -23,9 °C. Če upoštevamo še odstopanje termometra pri nizkih temperaturah je bila realna vrednost -24,9 °C, vendar se je v mrazišču Dvojček na podlagi enakega in že umerjenega termometra ohladilo celo na -26,1 °C. To vrednost potrjuje tudi klasični alkoholni termometer, ki se je omenjene noči ustavil pri -26,0 °C. Sicer je bilo mrazišče Dvojček tekom noči, ob upoštevanju vseh omenjenih odstopanj med termometri, tudi za 2 °C hladnejše od Dolince. Do podobnih ugotovitev so pripeljale še meritve temperature v obeh mraziščih v noči na 22. februar. Domneva, da je lahko mrazišče Dvojček hladnejše od Dolince sicer ni nova, saj so jo potrjevale terenske, a žal nesistematične meritve temperature 18. decembra 2010, ko je bilo v Dvojčku ob 21. uri zvečer izmerjeno okoli -25 °C, v Dolinci pa upoštevajoč odstopanje termometra -21,4 °C.

Mrazišče Dvojček je plitvejše (globina glede na najnižji obod kotanje znaša 9 m) in s tem še bolj ekstremno mrazišče od Dolince (12 m), saj je temperaturna inverzija izrazitejša. V noči na 22. februar je prišlo med meteorološko postajo Zaplana in mrazišči do največje zabeležene temperaturne razlike doslej. Na zgornji postaji je vso noč pihal vzhodni veter in zaviral nočno ohlajanje, hkrati pa je bil veter dovolj šibek, da je omogočal neovirano ohlajanje v zatišnih mraziščih. Dolinca je bila od vremenske postaje Zaplana 21 m višje hladnejša za 15,5 °C, mrazišče Dvojček pa je bilo ob 1.15 zjutraj na vsega 14 m višinske razlike hladnejše celo za 16,6 °C. Razlika je v načinu meritev, saj je bil termometer na vremenski postaji Zaplana nameščen v meteorološko hišico, termometer v mrazišču Dvojček pa je bil v prostem ozračju. Po primerjavah je temperaturna razlika med termometri pri že ustaljeni temperaturi zanemarljiva, pri hitrem spreminjanju temperature pa lahko razlika znaša nekaj desetink stopinje Celzija.

Časovni potek temperature v noči na 22. februar na vremenski postaji Zaplana in v mrazišču Dvojček. V drugem delu noči se je zaradi vetra in razširitve nizke oblačnosti temperatura v mrazišču postopno izenačila s temperaturo okolice.

Mrazišče Dvojček in vremensko postajo Zaplana loči 300 m zračne razdalje in 14 m višinske razlike. Med merilnima mestoma je 22. februarja ponoči trenutna temperaturna razlika dosegla skoraj 17 °C. Zaradi večje nazornosti je uporabljena fotografija v poletnem ambientu.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 29. januarjem in 22. februarjem 2012, se je v mrazišču Dolinca ob prisotnosti snežne odeje nekajkrat močno ohladilo. Kljub zelo mrzli zračni masi zaradi vetra in pogoste oblačnosti ni bila zabeležena kakšna rekordno nizka temperatura, do -23,9 °C pa se je ohladilo 14. februarja, ko je bila najnižja temperatura to zimo, -14,4 °C, izmerjena tudi na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem. V mrazišču se je temperatura izraziteje spustila še 16. februarja sredi noči (-20,6 °C), 22. februarja (-19,4 °C), 9. februarja (-17,9 °C) in 17. februarja (-16,8 °C). V noči na 22. februar pa je bila zabeležena največja trenutna temperaturna razlika med mraziščem in vremensko postajo Zaplana nad njim. V mrazišču je bilo za kar 15,8 °C hladneje kot na 21 m višji vremenski postaji, natančnejše informacije o tem dogodku pa bodo znane v prihodnjih dneh.  Doslej največja trenutna temperaturna razlika je bila zabeležena 30. decembra 2005 in je znašala 15,3 °C. V mrazišču je bilo najtopleje 18. februarja, ko se je ob zahodnem vetru ogrelo do 10,2 °C. Na zgornji meteorološki postaji je bila tega dne izmerjena podobno visoka temperatura 9,8 °C.