Prve kontinuirane meritve v kakšnem mrazišču so se v Sloveniji začele leta 2004 v mrazišču Dolinca na Spodnji Zaplani. Pred avtomatskimi meritvami sem sam izvajal občasne meritve v omenjenem mrazišču že leta 2002. Z raznimi meteorološkimi forumi se je izoblikovala manjša skupina raziskovalcev mrazišč (t.i. mraziščarjev), ki so postopoma izvajali meritve po mraziščih širom po Sloveniji, tako v mraziščih na Trnovskem gozdu, na Snežniku, kot tudi v Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah.

Trenutno smo največji potencial za nizke temperature ugotovili v mraziščih Julijskih Alp, predvsem zaradi največje nadmorske višine tamkajšnjih mrazišč. Veliko mrazišč se nahaja na Komni v Bohinju in januarja 2006 je bila v enem izmed mrazišč izmerjena temperatura -41,7°C. To je zaenkrat najnižja izmerjena temperatura v Sloveniji, prav gotovo pa so možne še nižje temperature.

Dogaja se, da skupna višina snežne odeje preseže višino naših merilnih naprav na Komni. To se nam je zgodilo ravno letos. Ko smo imeli pred kratkim v nižinah deževno obdobje, je v sredogorju ves čas snežilo. S snegom zasute merilne postaje seveda dajejo napačne temperaturne podatke, ker pa se pričakujejo nizke temperature v prihodnjih dneh je bilo treba minuli vikend izvesti odpravo na Komno, da bi merilne postaje osvobodili iz objema debele snežne odeje.

Tokratne raziščarske odprave se nas je udeležilo rekordno število raziskovalcev. Poleg standardnih mraziščarjev, ki se udeležimo večine odprav, so se nam pridružili še trije študenti geografije, sicer člani Slovenskega meteorološkega foruma.

Pot na Komno je seveda standardna, od Savice navzgor. Sprva se je dalo hoditi brez posebnih pripomočkov, višje gor pa se je snežna odeja hitro debelila. Nekateri smo imeli krplje, spet drugi so imeli smučke. Na Komni smo izmerili 260-310cm snega.

Dom na Komni.

Kmalu po prihodu smo se razdelili v dve skupini, ki sta šli ločeno v različna mrazišča na Komni.

Kaj pa gleda tisto iznad snega?

A je tisto povsem spodaj mogoče meteorološka hišica?

Aha… sedaj pa naj nekdo odčita temperaturni minimum, če more.

Niti nisem vprašal, če je treba poiskati kakšno lestev za odčitati termometre.

Večino časa je bilo oblačno vreme, a vendarle je bilo tudi nekaj jasnega neba.

Večerne barve.

Naslednje jutro nas je čakala še planina Govnjač. Z jutranjim soncem obsijani vršaci.

Počasi smo kapljali v planino Govnjač.

Evo, pa smo prispeli k merilnemu mestu na Govnjaču. No, tule nekje bi moralo biti merilno mesto.

Nevarnost snežnih plazov je bila velika zaradi vmesne ledene plasti v snežni odeji, medtem ko je bilo na tej plasti še ogromna količina suhega snega. Tako je bilo treba biti precej previden, zlasti pa v planini Govnjač, kjer se lahko prožijo plazovi z Spodnjih Bohinjskih gora neposredno nad samo planino. Še dobro, da je bilo sredi vse te beline opaziti malo višji stožec, ki je nakazoval na merilno postajo.

Z prihodom še dveh oseb nas je bilo skupaj že devet. Šlo je za pisano druščino, od študentov, turnih smučarjev, inženirjev, do doktorjev znanosti.

“Postajališče” Govnjač.

Nekateri so kopali še profil v snežno odejo.

Tale streha pa res ne bi mogla biti bolje toplotno izolirana.

Pogled iz Doma na Komni skozi okno.

Merilne postaje na Komni so trenutne očiščene in le upamo lahko, da v nadaljevanju ne bo več pretirano snežilo, temveč da bo kaj mraza, da ujamemo nižjo temperaturo od trenutno rekordno izmerjene temperature -41,7°C.