V peti številki Notranjskih novic je v zvezi z predavanjem dr. Lučke Kajfež Bogataj na temo podnebnih sprememb objavljen članek z naslovom »Sneg je nekdaj v Logatec zvabil volkove.«

Res, še dvajset let nazaj so bile zime povsem drugačne, kot jih poznamo danes. Na logaškem je bilo značilno trajanje snega še v spomladanski čas (marec, april), občasno je snežilo tudi še v maju mesecu, kar bi se nam v sedanjem času zdelo nepredstavljivo. Zime z zelo veliko snega, kot je bila leta 1952, se pojavljajo pogosteje, kot pa na vsakih 250let, v kar nas prepričujejo nekatere statistike. Kot je zapisano v članku se take zime v resnici pojavljajo pogosteje, poleg zasneženih let 1829, 1895 in 1952 velja omeniti še zasnežen februar 1799, ko je bilo po nekaterih zapisih v okolici Logatca tudi čez dva metra snega. Moje mnenje je, da v današnjem času toplejše klime še zdaleč ni nemogoče tako močno sneženje, v današnjem času pa manjka določen faktor, ki je v preteklosti poskrbel za tako visoko snežno odejo. Gre za učinek akumuliranja snega. Tako je bilo denimo leta 1952, ko je bilo v Logatcu po močnem sneženju 156cm snega, toda pomemben je podatek, da je bilo že od prej na tleh dobrega pol metra snega. V današnjem času, ko sicer pade sneg, a ga tudi hitro stali, je možnost, da bi padlo veliko novega snega na debelo staro snežno podlago, manj verjetna.

Članek se dotika klimatskih značilnosti Rovtarskega hribovja. Težko je reči, da je v povprečju na Rovtah hladneje kot v nižjih legah okoli Logatca. Novejše meritve kažejo, da so zime hladnejše v legah okoli 470-600m, kot pa na višinah 700m, kjer denimo ležijo Rovte. Vzrok je seveda temperaturna inverzija, opozoriti pa je potrebno, da se povprečna temperatura uradno izračuna iz ene jutranje, dveh večernih vrednosti in samo ene dnevne vrednosti, zato nižje dnevne temperature na Rovtah ne prispevajo bistveno k nižjemu povprečju. Tudi če je v Logatcu čez dan topleje kot na Rovtah to ne igra pomembne vloge, zvečer in zjutraj je Logatec pozimi zagotovo bistveno hladnejši od Rovt. Poleti je pa Logatec vseeno toliko toplejši, da je v končni fazi v letnem povprečju verjetno toplejši od Rovt. To pa zelo verjetno ne velja za kakšno prevetreno Zaplano, kjer je pozimi zaradi inverzije hladneje kot na Rovtah, hkrati pa poleti Zaplano hladi vzhodni veter. Rovt in Planine nad Vrhniko (735m) pač ne gre primerjati kljub podobni nadmorski višini. Planina je zelo prevetrena z vzhodnim vetrom, temperature pa so preko dneva precej nižje že od precej hladne meteorološke postaje Spodnja Zaplana. Verjetno so na Planini preko dneva in ob slabem vremenu toliko nižje temperature kot v nižjih legah, da je letno povprečje kljub odsotnosti temperaturne inverzije nižje. Je pa vprašanje, ali je hladneje na Rovtah (700m), ali v nižjih legah Zaplane (566m). Vendar so to le predvidevanja na osnovi nekaterih preteklih meritev, uradna temperaturna meteorološka postaja na Rovtah pa je bila žal ukinjena. Glede snežnih razmer pa je povsem jasno, da ima mesto Logatec manj snega od hribovitega obrobja. Velike razlike v snežni odeji so se pokazale že večkrat, ob zadnjem aktualnem sneženju 4.marca 2008 pa je bilo v Logatcu okoli 15cm snega, na manj kot 100m višji Zaplani ga je bilo že 34cm, v najvišjih predelih Zaplane na 800m višine pa že blizu pol metra.

Članek omenja planoto Hrušico, kjer se v posameznih kotanjah sneg drži do poletja. Sprva se zdi ta podatek neverjeten, a to je bilo verjetno možno v preteklosti, ko so bile zime hladnejše, pomladi pa so bile bogate s snežnimi padavinami. Za dokaz so tudi nekatere kraške kotanje na območju Zaplane, kjer se je na nadmorski višini dobrih 500m v obdobju 2004-2006 sneg zadrževal še do prvomajskih praznikov. V resnici bi lahko Hrušico razdelili na dva dela, klimatsko pestrejši je njen severozahodni del zunaj občine Logatec, zlasti skupina višjih hribov med zaselkom Hrušica in Črnim Vrhom nad Idrijo. Ne le, da je območje Javornika (1240m) višje kot vzhodni del Hrušice, zaradi izpostavljenosti proti jugozahodu in vzhodu pade tu tudi precej več padavin. Postaja Črni Vrh nad Idrijo je v dolgoletnem povprečju izkazovala okoli 2500mm padavin na leto, zaselek Hrušica v vzhodnem delu planote pa dobrih 1800mm.

Pomembno je opozoriti tudi na trend upadanja količine padavin v Logatcu, v zadnjih nekaj letih pade dobrih 300mm manj padavin na leto kot nekoč! Eden od vzrokov je verjetno tudi manjše število poletnih neviht. Kolikokrat v novejšem času nevihte hrumijo samo v Prekmurju ali v Avstriji, medtem ko je na logaškem še naprej suho vreme!