Na spletnih straneh občine Logatec je bila pred prenovo spletnih strani objavljena zelo zanimiva kronika mesta Logatec za obdobje 1875-2007, v kateri ne manjka zanimivih vremenskih dogodkov.

Julija leta 1950 je bila ves mesec huda vročina, tudi 50 stopinj Celzija.

Da je bilo vroče drži, vendar 50°C kljub vsemu ni bilo, vsaj ne na standardni višini 2m od tal. Ponekod po Sloveniji so temperature presegle 40°C, na Logaškem pa je bilo zagotovo nekoliko manj vroče.

Od 10. do 15. februarja 1952 je zapadlo okoli dva metra snega. Zaprt je bil ves cestni in železniški promet. Toliko ga je zapadlo pred tem samo leta 1895.

Podatek o višini snega v Logatcu iz marca 1895 ne obstaja. Uradna padavinska postaja Gornji Logatec je sicer pričela z delovanjem nekaj mesecev pred tem dogodkom. Tistega leta je bilo denimo v Ljubljani celo več snega kot znanega leta 1952. Leta 1952 je višina snega, grobo rečeno, pojemala iz severa Slovenije proti jugu. V Logatcu je uradno zapadlo 156cm snega, seveda pa so bili snežni zameti visoki tudi nekaj metrov.

Leta 1956 sta bila januar in februar zelo mrzla, termometer je večkrat pokazal – 30 stopinj Celzija.

Tista zima je zanimiva tudi zaradi tega, ker meseca december in januar nista prav nič spominjala na zimo in sta prinesla prav mile temperature. Nato pa je v kratkem času prišlo do silovitega preobrata in zabeležen je bil najhladnejši februar od kar obstajajo meritve. Sredi februarja so temperature v višjih kraških poljih padle pod -30°C, zagotovo tudi na Logaškem polju. Na okoliških hribovjih in planotah (Žibrše, Zaplana) je bilo zaradi malo večje nadmorske višine verjetno nekoliko topleje, a zaradi takratne specifične situacije je bilo tudi tam vsaj -25°C.

Leta 1963 se je nad Žibršami utrgal oblak, narasle vode so poplavile Logatec. Pod vodo so bile hiše na Brodu, pri mostu na cesti za Martinj hrib in za Jačko. Poplava je bila tudi v Gornjem Logatcu in Gorenji vasi.

Ni naveden točen datum, toda verjetno gre za avgust 1963, ko je v Logatcu v 24 urah padlo 194mm, v celem avgustu pa 509mm dežja (za primerjavo; v “deževnem” avgustu 2006 je padlo okoli 250mm).

Najhujša poplava, kar so jih pomnili Logatčani, je Logatec prizadela 28. januarja 1979. Voda je poplavila okoli 25 hektarjev.

Šlo je za deževje 27. in 28.januarja, ko je ponekod v okolici Logatca padlo nad 100mm dežja. Poplave so bile posledica relativno debele snežne odeje, ki je pokrivala tla še nekaj dni pred sicer dokaj običajnim deževjem.

Zima 1996 – 97 je bila zelo snežena, prve dni januarja 1997 pa je Logatec presenetil še močan žled.

Omenjena zima ni bila huda zaradi nizkih temperatur ali visokega snega, temveč je žled kar precej časa oklepal okolico Logatca. Huje kot v samem mestu Logatec je bilo na Zaplani, kjer je ob še debelejšem žledu pihal tudi zmeren veter in kjer je različne daljnovode podiralo kot domine.