V mraziščih je najnižja temperatura zraka kot posledica radiacijskega ohlajanja dosežena v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah, medtem ko je sredi dneva v njih navadno podobno ali celo bolj toplo kot v njihovi okolici. 13. junija čez dan pa je bil v enem izmed mrazišč na Zaplani zabeležen zanimiv pojav ohladitve zaradi toče.

Ob nevihtah zajame vremensko postajo Zaplana (566 m) in dve bližnji mrazišči enaka zračna masa. Temperatura se povsod uskladi, saj hladen zrak zaradi močnejšega vetra in padavin zapolni tudi najglobje kotanje. Temperatura med vremensko postajo Zaplana in mrazišči se pogosto precej razlikuje, najhitreje pa se uskladi v primeru kakšne nevihte. To je vidno na spodnjem grafikonu, ki kaže razmere ob običajni nevihti z dežjem.

Enaka temperatura zraka na vseh treh merilnih mestih ob popoldanski nevihti 9. julija 2012.

V zgornjem primeru predstavlja manjšo posebnost zgolj mrazišče Globoka dolina, v katerem je bilo zaradi zaprtosti in zasenčenosti hladneje že pred samo nevihto, pa tudi po nevihti ohlajeni zrak se je v mrazišču obdržal dlje časa. Zato sta se ostali dve merilni mesti po temperaturi za krajši čas izenačili z Globoko dolino, nato pa se z ogrevanjem od nje ponovno oddaljili.

Nevihta 13. junija 2012 se je razlikovala od zgoraj omenjene nevihte po toči, ki je pokrivala tla. Iz naslednjega grafikona je razvidno, kako je temperatura po nevihti v mrazišču Dolinca in še posebej v Globoki dolini padla nižje kot na vremenski postaji Zaplana.

Ob nevihti s točo 13. junija 2012 je bila ohladitev izrazitejša v bolj zaprtih območjih, kot so mrazišča.

Vzrok za tako izrazito ohladitev v Globoki dolini je toča. Ob taljenju je bistveno bolj vplivala na nižjo temperatura zraka v zaprti in zatišni Globoki dolini kot pa v plitvem mrazišču Dolinca in na reliefno povsem odprti vremenski postaji Zaplana. Na vremenski postaji Zaplana je toča ohlajala plast zraka tik nad tlemi, v mrazišču Dolinca je njen vpliv segal malo višje (za 1 °C nižja temperatura), v Globoki dolini pa je zaradi manjšega volumna mrazišča (zraka) ta vpliv segel najvišje. 4,8 °C ob 14. uri sredi junija na nadmorski višini komaj 489 m je vsekakor omembe vreden mraz! Za primerjavo povejmo, da se je na 800 m visoki Ulovki, ki jo je nevihta sicer nekoliko zgrešila, ohladilo le do 10,6 °C.