Vreme na Zaplani v zimi 2024/2025
Meteorološka zima 2024/2025 je bila v osrednji Sloveniji za dobro stopinjo Celzija toplejša od klimatološkega obdobja 1991-2020. Bolj kot temperatura zraka je bila snežna odeja tisti dejavnik, ki je odlocilno prispeval k dojemanju zime. V malce višjih delih Slovenije, predvsem južnih, se je zaradi posameznih sneženj, po katerih se je sneg obdržal nekaj dlje casa, vse skupaj odvilo v smeri dokaj spodobne zime. Nasprotno v delih severne Slovenije snežne padavine niso bile omembe vredne, zima je bila tako ena od najmanj sneženih doslej in posledicno so bile višje tudi temperature. Minula zima je eden od najboljših primerov, kako lahko posamezna zima mine povsem drugace v razlicnih delih majhne Slovenije.
V kontekstu zadnjih 20. zim je bila letošnja s povprecno temperaturo zraka 1,5 °C na vremenski postaji Zaplana 8. najtoplejša. Od povprecja je zelo odstopal topel januar, medtem ko sta december in februar prinesla temperature bližje obicajnim. Vsi trije meseci so imeli povprecno temperaturo nad 0 °C, pa vendar smo po daljšem casu beležili nekaj vec obdobij zimskega vremena. Ta so, kar je v popolnem nasprotju s preteklimi leti, sovpadla celo z bozicno-novoletnimi prazniki in delom zimskih pocitnic.
Zima 2024/2025 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.
Padlo je 187,1 mm padavin, kar je polovica dolgoletnega povprecja. Januar je prinesel nadpovprecno kolicino padavin, februar in zlasti december sta bila bolj suha od povprecja. Delež padavin v obliki snega je bil v letošnji zimi nekoliko vecji kot v minulih letih, tudi obdobja zimskega vremena so bila daljša. Z izjemo južnega dela države je zima na obmocju Logatca sprva skoparila s snežnimi padavinami, kjer pa je bila nato snežna pošiljka s konca decembra še najbolj obilna. Snežna odeja je pokrivala tla 30 dni in maksimalno višino 38 cm dosegla 23. decembra. Pogosto se je dogajalo, da je Spodnjo Zaplano pokrivala tanka snežna odeja, manj kot 100 m nižji Logatec pa je bil kopen. Kako zasnežena bo letošnja zimska sezona, bo jasno po izteku meteorološke pomladi, ko gre realno pricakovati še kakšno sneženje. Navsezadnje je bil dan s snežno odejo zabeležen že novembra. Konec januarja smo beležili prehod nevihtne linije, znacilne za poletne mesece, ki je prinesla nalive in mocan zahodni veter.
Zima je najboljše prihranila za cas bozicno-novoletnih praznikov.
V spodnji tabeli so zbrani statisticni podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za višja obmocja Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišje merilno mesto na Zaplani) in mrazisce Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprecje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprecno zimsko temperaturo (T povp oz. dnevno povprecje je izracunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).
Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2024/2025.
Da je letos zima “vrh gore sedela” je razvidno iz podatkov, zbranih v zgornji tabeli. V najvišjih predelih Zaplane je bila zima prakticno po vseh kriterijih hladnejša kot na Spodnji Zaplani. Vzrok je pogosta odsotnost temperaturne inverzije v casu prodorov hladnega zraka, bodisi zaradi prisotnega vetra ali oblacnosti. V primerjavi z najtoplejšo zimo v preteklem letu je bila letošnja opazno hladnejša zlasti na Ulovki, manj pa na Spodnji Zaplani in v mraziscih. Tako je bilo letošnje število hladnih dni na Spodnji Zaplani za 13 dni vecje (na Ulovki 28), število ledenih dni pa za 3 vecje kot lani (na Ulovki 15). Nasprotno je bila sicer velika razlika v povprecni zimski temperaturi med Spodnjo Zaplano in Ulovko v preteklosti že vecja kot letos. Zima je bila skopa tudi z nizkimi temperaturami v mraziscih, najnižja zimska temperatura je bila februarja izmerjena v Dolinci, skromnih -17,8 °C. Približno pol manjše kot obicajno je bilo v mraziscih tudi število dni s temperaturo pod -10 °C. K višjim minimalnim temperaturam je delno prispevala tudi pretanka snežna odeja v casu jasnih noci, ki je predstavljala slabšo izolacijo pred toplejšimi tlemi.