Letošnje meteorološko poletje je temperaturno povprečje referenčnega obdobja 1981-2010 preseglo za kar 3 °C in je bilo na državni ravni večinoma drugo najbolj vroče doslej. Z izjemo junija ni postreglo z rekordno vročino. Odsotnost izjemne vročine in tako rekoč dnevne plohe in nevihte so razlog, zaradi katerega poletje pri marsikom ni pustilo vtisa temperaturno tako izjemnega poletja. Padavinska slika je bila razmeroma ugodna, saj je bilo poletje na Zaplani prizanesljivo tako z neurji, kot s hujšo sušo.

S povprečno temperaturo 20,1 °C je bilo poletje 2019 na vremenski postaji Zaplana najtoplejše doslej, v najtoplejšem poletju 2003 se na Zaplani namreč še niso izvajale redne dnevne meritve temperature zraka. Najhladnejše poletje v merilnem obdobju je bilo leta 2014 (17,2 °C), najtoplejše pa 2017 (19,6 °C). Drugače kot v preteklih letih največje vročine nismo doživeli v avgustu, temveč že v mesecu juniju. Nad 30 °C se je temperatura prvič povzpela relativno zgodaj, 12. junija, najbolj vroče je bilo 27. junija (za ta mesec rekordnih 33,7 °C), v juniju pa je bilo prvega dne zabeleženo tudi najbolj sveže jutro minulega poletja (6,6 °C). Temperaturnih junijskih presežkov s tem ni bilo konec, saj je bila 28. junija zabeležena še topla noč, v kateri se najnižja nočna temperatura ni spustila pod 20 °C. Julij se je zaključil z nizom zelo soparnih dni.

Skupna višina padavin treh poletnih mesecev je znašala 242,2 mm, kar je 60 % dolgoletnega povprečja. Padavin je, čeprav so bile časovno enakomerno razporejene, primanjkovalo v juniju in avgustu, julijske padavine pa so bile mnogo bližje povprečju. Pojavili sta se dve krajši sušni obdobji z nič ali le malo padavinami, prvo v sredini junija in drugo ob koncu avgusta. Posebej izstopajočega padavinskega dogodka ni bilo, še največ dežja v enem dnevu, 50 mm, je 22. junija padlo v treh nalivih. 21. in 22. junija so neurja prizadela zlasti Zgornjo Zaplano, prvi dan je namreč v okolici Ulovke padala toča s premerom vsaj 2 cm, naslednji dan pa je med deževjem strela poškodovala razgledni stolp na Planini nad Vrhniko.

Spodnja razpredelnica kaže število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2019 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2019.

Podobno kot lani tudi tokrat izstopa velika razlika v številu vročih dni med Ulovko in vremensko postajo na Spodnji Zaplani, ki pa jo je mogoče povsem enostavno pojasniti. Temperatura na Zaplani je kar šestkrat le za nekaj desetink stopinje presegla 30 °C, pri čemer je bilo na Ulovki zaradi večje nadmorske višine ustrezno hladneje in je temperatura obstala pod omenjeno temperaturno vrednostjo. Poletje je na lokaciji vremenske postaje Zaplana minilo z doslej največjim številom toplih dni s temperaturo nad 25 °C, postreglo pa je tudi z eno toplo nočjo. Na Ulovki so bile štiri tople noči, kjer pa jih je bilo v preteklosti lahko že mnogo več, denimo v poletju 2013 kar 13. V mrazišču Dolinca se temperatura poleti ni spustila pod ničlo. Vzrok za to je enak kot v zadnjih dveh poletjih in sicer v odsotnosti suhih ohladitev brez padavin ob prevladujočem vzhodnem vetru. Tako so hladnejša jutra sledila padavinam, vlažnost ozračja in tal je bila v najhladnejših nočeh velika in s tem v mrazišču ni bilo ustreznih pogojev za kakšno izrazito ohladitev. Najvišja izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca je bila veliko višja kot na vremenski postaji Zaplana, kar je posledica vročine, ki je pogosto sovpadla z vzhodnim vetrom. Ob tem vetru vlada v mrazišču izrazito zatišje, zaradi česar prihaja podnevi do močnejšega ogrevanja zraka.