Prva polovica meteorološkega poletja je bila vremensko nestanovitna, s tem pa v mraziščih ni bilo izmerjenih ne zelo visokih, kot tudi ne zelo nizkih vrednosti temperature zraka. Poletna zmrzal se je v mraziščih v preteklosti vedno pojavljala ob manjši namočenosti, denimo po izrazitejših ohladitvah brez spremljajočega dežja (vodna para v zraku je namreč najpomembnejši toplogredni plin). Takšna kombinacija se v lanskem poletju ni dogodila in tudi v letošnjem se vsaj zaenkrat še ni.

V mrazišču Dolinca (545 m) je bila najnižja temperatura 1,6 °C izmerjena 23. junija. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je v isti noči ohladilo na 8,7 °C. Hladnejša zračna masa, ki je v tistih dneh preplavila Slovenijo, bi ob ustreznejših vremenskih pogojih omogočila negativne vrednosti temperature v Dolinci, vendar je ohladitev spremljala obilica vlage, megle in oblakov, kar je povzročilo, da se je nočno ohlajanje v mrazišču končalo veliko pred sončnim vzhodom, ko bi bilo ob nemotenem ohlajanju sicer dosežena najnižja temperatura. Poleg omenjene najnižje temperature se je pod 5 °C ohladilo še sedemkrat. Letos se v Dolinci še ni ogrelo nad 30 °C, najbolj toplo je bilo 19. julija z 29,6 °C. V zatišju vzhodnega vetra, ki je pihal omenjenega dne, je bilo v mrazišču bolj vroče kot na bolj prevetreni zgornji vremenski postaji (28,3 °C).