Pojav hudega mraza na vremenski postaji Zaplana

V vsej merilni zgodovini vremenske postaje je bil hud zimski mraz, kakršen se je pojavljal še v prejšnjem stoletju, zelo redek. Še redkeje so v primeru mrzlega zraka sovpadli vsi preostali pogoji za močnejše nočno ohlajanje, kot so jasno nebo, brezvetrje, snežna odeja in nizka vlažnost ozračja. Vso bedo minulih milih zim odslikuje podatek, da na Zaplani večjega mraza od tistega 1. marca 2005, ko je bilo izmerjeno -18,5 °C, kasneje ni bilo več niti v katerem od osrednjih zimskih mesecev. Tudi letos smo se z najhujšim mrazom soočili na pragu meteorološke pomladi.

Po marčevskem mrazu leta 2005 je sicer bilo nekaj primerov zelo mrzlega zraka, vendar skoraj nikoli niso bili izpolnjeni vsi zgoraj našteti pogoji. V februarju 2012 zaradi oblakov in pomanjkanja snega ni prišlo do nizkih temperatur, podobno pa je bilo tudi v januarju 2017. Tega je sicer zaznamovala nizka povprečna mesečna temperatura, nikakor pa ne izjemen mraz pod -20 °C.

Nenadno ogretje stratosfere

Da se je v Sloveniji v preteklosti izjemen mraz pogosto pojavil v februarju in ne v decembru, kot bi to pričakovali, ni zgolj naključje. Nad severnim polom se v stratosferski plasti ozračja (več kot 10 km nad tlemi) jeseni ustvari gmota zelo mrzlega zraka s sistemom zahodnih vetrov. Do spomladanskega, takrat že dokončnega razpada omenjenega polarnega vrtinca pride navadno v marcu ali aprilu, včasih pa se zgodi, da sredi zime pride do njegovega ogretja, nato pa razcepa ali vsaj njegove oslabitve. Pri tem zahodna cirkulacija oslabi, mrzel zrak iznad severnega pola pa se spusti v nižje geografske širine, največkrat na območje Severne Amerike in Evrazije, od koder lahko ob ugodnih razmerah doseže tudi Evropo. Posledica sprememb polarnega vrtinca se lahko v nižjih slojih ozračja v Evropi pokažejo v povprečju dva tedna zatem, pri čemer pa razcep vrtinca ne pomeni nujno zimskega vremena povsod na območju severne hemisfere Zemlje, dogajanje v nižjih slojih ozračja tudi nujno ne sledi burnim spremembam v višji stratosferi. Dejstvo pa je, da ob večjih spremembah polarnega vrtinca pogosteje sledi zimsko vreme kot ne. Do tega pojava najpogosteje prihaja v januarju in v začetku februarja, kar vsaj delno pojasni pojavljanje izrednih zimskih dogodkov v februarju ali celo še kasneje.

Hud mraz ob koncu februarja 2018

Letos je do razcepa polarnega vrtinca na dve manjši jedri prišlo v dneh okrog 12. februarja in kmalu se je izkazalo, da bomo posledice še kako občutili ravno na območju Evrope. Mrzel, celinski zrak je pričel nad naše kraje dotekati v soboto, 24. februarja. Pogosto sneženje je bilo posledica dotoka mrzlega zraka nad toplo Sredozemlje, pri čemer je prihajalo do nastanka območij nizkega zračnega tlaka in padavin, ki so z juga občasno zajemale tudi območje osrednje Slovenije. Oblačno vreme s pogostim sneženjem je sprva prineslo hud mraz v gorah, čeprav je bil tudi na vremenski postaji Zaplana v ponedeljek, 26. februarja prisoten občutek mraza zaradi vetra okoli -23 °C. V takšnih razmerah je na Zaplani sicer najbolj mrzlo na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Najvišja temperatura zraka ta dan ni presegla -10 °C, kar pa je bilo v bližnji preteklosti zabeleženo že nekajkrat. Suh sneg je okrepljen severovzhodni veter prenašal v zamete.

Suh sneg z vetrom vpliva na kakovost meritev, saj pogosto oklepa merilne naprave in povzroči nezaželeno zmanjšanje pretoka zraka.

Vpliv mraza se je po nižinah in mraziščih prvič pokazal v delno jasni noči na 28. februar, ko se je polegel tudi veter. Obdobje izrazitega nočnega ohlajanja je bilo zaradi večerne in nato še jutranje oblačnosti precej krajše, kot bi lahko bilo. Na vremenski postaji Zaplana se je ohladilo na -17,4 °C, kar je ena od najnižjih izmerjenih temperatur na tej lokaciji. Je pa izmerjena vrednost najnižja za mesec februar in če se pozitivni mesečni temperaturni rekordi zadnja leta kar vrstijo, pa je bil do tokratnega mraza zadnji negativni mesečni rekord na Zaplani izmerjen že davnega leta 2010. V okoliških mraziščih se je ohladilo na kar -31 °C, kljub zdaj že močnejšim sončnim žarkom pa se ozračje podnevi ni segrelo na več kot -8 °C. Noč na 1. marec so zaznamovali oblaki in že nekoliko manj mrzla zračna masa, zaradi česar se temperatura tako na vremenski postaji kot tudi v mraziščih ni spustila več tako nizko kot v noči poprej.