Obilno sneženje ob koncu novembra 2017

Letos novembra so Zaplano doletele kar tri snežne pošiljke in zadnja med njimi je bila tudi najbolj izdatna. Vremenska situacija je bila ugodna za močno sneženje v severni Sloveniji in v višjih delih zahodne Slovenije, kar se je v preteklosti dogajalo pogosteje kot v sedanjosti, ko nas sneženje pogosto obide južneje. Še enkrat več se je pokazalo, da so v takšnih situacijah snežne padavine na območju Zaplane kljub nižji nadmorski višini lahko nenavadno obilne.

V sredo, 29. novembra je v višinah dotekala topla in vlažna zračna masa iz jugozahoda, topel jugozahodnik je v južni Sloveniji pihal do nižin. Tam je deževalo, v severni Sloveniji pa snežilo. Podobno kot v severnih krajih so bile tudi na območju Zaplane s prizemnim vzhodnikom temperaturne razmere ugodne za sneženje, vendar pa je zaradi toplejšega zraka v višinah zgolj deževalo pri temperaturi zraka malo nad 0 °C. V južni Sloveniji je bila v tem času temperatura zraka sicer nekaj stopinj nad lediščem.

Pred poldnevom je zaradi spremembe vetra v višinah dež prešel v sneg in snežna odeja se je pričela debeliti, medtem ko je le malce južneje od Zaplane še naprej deževalo tudi na precej večji nadmorski višini. Zvečer je bilo na Zaplani (566 m) že 14 cm snega, v južnem delu Notranjske pa ni bilo snežne odeje niti v krajih 200 m višje. Ponoči so bile padavine obilnejše od pričakovanj in v četrtek zjutraj je bilo snega že 29 cm. Razlike v višini snega med kraji so bile velike, saj je bilo v Logatcu (485 m) 15 cm, na vremenski postaji nekoliko nad Vrhniko (370 m) 12 cm, na Blokah (718 m) 6 cm, v Postojni (533 m) pa 2 cm snega.

Podnevi je na Zaplani snežilo pri temperaturi zraka blizu ničle. Razlika v snežni odeji se je do večera vsaj na Logaškem še nekoliko povečala, na Zaplani je bilo 37 cm, v Logatcu 17 cm, na Vrhniki pa 10 cm snega. Do 1. decembra zjutraj se je snežna odeja na Zaplani odebelila na 40 cm, v Logatcu na 22 cm in na Vrhniki na 13 cm. Podobno veliko snega kot v Logatcu je bilo tudi na območju spodnjega dela Petkovca pri Zaplani (543 m).

 

Zimska podoba, kakršna se za Zaplano v tem letnem času spodobi.

 

Nadmorska višina tako ni vedno odločilni dejavnik za gibanje meje sneženja. Območje Zaplane kljub razmeroma nizki nadmorski višini pogosto prejme večjo količino snežnih padavin predvsem zaradi dveh dejavnikov; prvi je privetrni položaj Zaplane, temperatura zraka je kljub majhnemu dvigu zračne mase z vzhoda ob pobočjih nekoliko nižja, padavine pa močnejše. Drugi dejavnik je prav tako povezan z okoliškim reliefom, saj Zaplana leži na robu pogosto neprevetrene Ljubljanske kotline, kjer se pozimi kopiči hladnejši zrak. V določenih primerih lahko to dejstvo zadostuje za sneženje na Zaplani, medtem ko južneje in zahodneje zgolj dežuje tudi na večji nadmorski višini, saj ta območja ne obkrožajo večje reliefne depresije, kjer bi obležal mrzel zrak. Od vremenske situacije je odvisno, kateri dejavnik prevlada, če sploh.

 

Viri podatkov:

  • ARSO mreža samodejnih meteoroloških postaj
  • zasebna vremenska postaja Petkovec

 

Leave a Reply

LouiseBrooks theme byThemocracy