Vreme na Zaplani v zimi 2019/2020

Letošnja in lanska meteorološka zima sta po vremenskih vzorcih spominjali na mile zime konec 80. let prejšnjega stoletja, obe je namreč zaznamovalo vztrajno območje visokega zračnega pritiska. Na območju osrednje Slovenije je bila letošnja zima za 3 °C toplejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010, poleg izrazito previsoke povprečne temperature zraka je odstopala tudi po nadpovprečni osončenosti in pomanjkanju snega.

Minula meteorološka zima je bila druga najtoplejša v merilni zgodovini Zaplane, za zimo 2006/2007, ki tudi na vremenskih postajah z več kot stoletje dolgimi merilnimi nizi velja za najtoplejšo zimo v večjem delu Slovenije. Letošnja povprečna zimska temperatura zraka je znašala 2,9 °C, najmanj topel je bil mesec januar, najtoplejši februar. Povprečna mesečna temperatura je bila v vseh treh zimskih mesecih znatno nad lediščem. Temperatura se je najvišje povzpela 17. decembra (13,5 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 7. januarja (-8,3 °C). Beležili smo že drugo zimo zapored, ko se najnižja temperatura ni spustila pod -10 °C, čeprav je to dejstvo precej povezano z mikrolokacijo vremenske postaje Zaplana, predvsem njeno lego nad zaprtimi, mrazu bolj izpostavljenimi in tudi naseljenimi območji, kjer je bilo v obeh zimah vendarle tudi pod -10 °C. Zaradi prevladujočega anticiklonalnega vremena je bilo pogosto intenzivno ohlajanje v jasnih nočeh. Tako se je v letošnji toplejši zimi temperatura večkrat spustila pod ničlo kot v nekaterih povprečno hladnejših zimah okoli leta 2015, zaradi sončnega vremena pa je najvišja dnevna temperatura manjkrat vztrajala pod lediščem.

 

Zima 2019/2020 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

 

Višina padavin je bila podpovprečna, padlo je 251,6 mm dežja in snega, kar predstavlja 75 % dolgoletnega povprečja. Tri četrtine zimskih padavin so padle na začetku in v sredini decembra. Z 22 mm padavin je bil suh zlasti mesec januar. Snežna odeja je pokrivala tla le šest dni, ki je pa 13. decembra zvečer dosegla za te razmere zelo spodobno višino 36 cm. Med daljšim zelenim in daljšim zasneženim obdobjem so odločale malenkosti, saj bi v primeru, da odjuga v decembru ne bi pobrala vse snežne odeje, ta v zelo suhem vremenu in kljub visoki dnevni temperaturi brez težav vztrajala tudi več deset dni. Snežne dni pozimi, kot tudi tiste v jeseni in pomladi prištevamo v zimsko sezono. Kako zasnežena bo letošnja zimska sezona bomo torej lahko presodili šele ob koncu pomladi, saj na Zaplani neredko lahko sneži tudi še aprila. Vključno s sneženjem v prvih dneh marca je v letošnji zimski sezoni snežnih dni sicer več kot v doslej najbolj zeleni zimi 1989/1990, a to se lahko spremeni, če v letošnji pomladi ne bomo beležili še vsaj dneva ali dveh s snežno odejo.

 

Pokrajino je v letošnji zimi pobelil predvsem teloh.

 

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

 

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2019/2020.

 

O sončni zimi ne govorijo le podatki o osončenosti, temveč so zgovorni tudi podatki o temperaturi zraka. Hladnih dni je bilo več kot v marsikateri povprečno hladnejši zimi, kar je posledica pogostih jasnih noči. Povprečna temperatura je bila na Spodnji Zaplani le malo višja kot na precej višji Ulovki, kar je posledica pogoste temperaturne inverzije ob koncu decembra in v januarju. Ravno zaradi januarske inverzije je bila v tem mesecu na Spodnji Zaplani povprečna temperatura nižja od tiste na Ulovki. Izrazitega mraza ni bilo in če se v večjem delu Spodnje Zaplane ni ohladilo pod -10 °C, pa je bilo denimo v mrazišču Dolinca takšnih dni 29. Pod -20 °C v mraziščih ni bilo izmerjeno predvsem zaradi pomanjkanja snega, kar pa se je zgodilo tudi že v preteklosti. Je bila pa letošnja minimalna izmerjena temperatura, -16°C, najvišja doslej. Najmanj mraza je bilo v zimi 2013/2014 (-18,1 °C).

 

Razmere v mraziščih, 16. januar – 29. februar 2020

Milo zimsko vreme brez snežne odeje se je v drugi polovici meteorološke zime še stopnjevalo. Če je v prvi polovici zime ustaljeno in suho vreme v mraziščih povzročilo vsaj pogosto temperaturno inverzijo, pa druga, vremensko bolj dinamična polovica zaradi vetra in oblakov pogosto ni omogočala niti nočnega ohlajanja. Kljub temu se je temperatura zraka v najbolj mrzlih nočeh še vedno spuščala pod -10 °C.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura v merilnem obdobju izmerjena v noči na 24. januar, -13,1 °C. Na vremenski postaji Zaplana, 21 m višje nad mraziščem je bilo v omenjeni noči izmerjeno -7,5 °C. Razlika v temperaturi med mraziščem in dvignjeno okolico je bila torej relativno majhna, a je ob odsotnosti snega pričakovana. V Dolinci se je v merilnem obdobju osemkrat ohladilo do -10 °C ali nižje. Temperatura se je najvišje povzpela 14. februarja in sicer do 12,5 °C. Na vremenski postaji Zaplana je bilo tega dne ob vzhodniku 11,3 °C. Sosednje mrazišče Dvojček je bilo v času nočnih minimumov v vseh primerih toplejše od Dolince, dolgoletne meritve in primerjave pa kažejo, da je tako zaradi odsotnosti snežne odeje. Ob prisotnosti le-te je mrazišče Dvojček pogosto najhladnejše mrazišče.

 

Vreme na Zaplani februarja 2020

Februar je prinesel največje pozitivno temperaturno odstopanje od običajnih razmer v minuli meteorološki zimi, v osrednji Sloveniji je bil namreč za 4 °C toplejši od temperaturnega povprečja v referenčnem obdobju 1981-2010. Snega je bilo le za vzorec, toda ob tako visoki temperaturi zraka in pomanjkanju padavin je vsak sneg podarjen, temu pa ne gre gledati v trajanje in višino.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 4,7 °C je bil letošnji februar na Zaplani z naskokom najtoplejši v obdobju meritev. Do tedaj najtoplejši februar 2007 je presegel za več kot stopinjo (3,6 °C), najbolj mrzel februar pa je bil v letu 2012 (-3,7 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 14. februarja (11,3 °C), najnižja pa 8. februarja (-5,2 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 14 dneh, ledenih dni, v katerih bi temperatura ves dan vztrajala pod 0 °C, ni bilo. V devetih popoldnevih se je ogrelo nad 10 °C. Padlo je 46,1 mm padavin, kar ustreza dobri polovici februarskega povprečja. Februar je bil skop s snežnimi padavinami, tudi snežna odeja je prekrivala tla le en dan. Po sneženju 26. februarja je bilo naslednje jutro izmerjeno 5 cm snega. Ob omenjeni hladni fronti je pred sneženjem ob nevihti padla tudi precejšnja količina sodre. Nevihte z grmenjem so se pojavljale v dveh dneh. Na območju vremenske postaje je, kar je za to mikrolokacijo velika redkost, namesto vzhodnika prevladoval jugozahodni veter. Zvrstilo se je več dni z okrepljenim vetrom, bodisi severnim (zlasti 5. februarja), bodisi jugozahodnim (10. februar). Na Zaplani je okrepljen jugozahodnik večkrat povečeval občutek mraza v sicer (vsaj po termometrih) toplih popoldnevih.

 

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2020.

 

LouiseBrooks theme byThemocracy