Minula meteoroloÅ¡ka zima je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejÅ¡a od dolgoletnega povprečja 1981-2010. V sicer toplejÅ¡i zimi od lanske so pogoste snežne padavine in dolgotrajna snežna odeja močno doprinesle k zimskosti razmer. SkorajÅ¡njo izjemno milo zimo po nižinah – decembru z viÅ¡jo mejo sneženja je namreč sledil topel januar – je preprečilo burno vremensko dogajanje v stratosferi v sredini februarja, kar je prineslo hud mraz ob koncu omenjenega meseca tudi na območju naÅ¡ih krajev.

Minila je ena od toplejših zim v merilni zgodovini Zaplane. Povprečna zimska temperatura zraka je znašala 0,3 °C, najbolj mrzel je bil mesec februar, v katerem se je povprečna temperatura spustila pod ničlo, najtoplejši pa je bil mesec januar. Temperatura se je najvišje povzpela 29. januarja (14,3 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 28. februarja (-17,4 °C). Absolutni rekord ni bil presežen, saj le-ta na vremenski postaji Zaplana znaša -18,5 °C, sicer izmerjen 1. marca 2005, na prvi dan meteorološke pomladi. 29. januarja je bila s 14,3 °C skoraj dosežena doslej najvišja januarska temperatura. Letošnja zima ni bila toplejša le po povprečni temperaturi zraka, temveč je zaostajala tudi po vseh drugih kriterijih, kot je število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C ali najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C.

Zima 2017/2018 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Količina padavin je bila nadpovprečna, padlo je 636,6 mm snega in dežja, kar predstavlja 170% običajnih zimskih padavin. Če je bilo v prejšnji zimi snežnih padavin še posebej malo, pa jih je bilo v letošnji nadpovprečno veliko. Snežna odeja je prekrivala tla 56 dni in je bila s 70 cm najdebelejša 7. februarja, pri čemer je vredno omembe, da je toliko snega zapadlo v samo 24 urah. Za dokončen opis snežnih razmer je sicer smiselno počakati na zaključek zimske sezone, kajti snežna odeja je pogosto prisotna tudi v času izven meteorološke zime, največkrat v mesecu marcu. December je bil bogat s snegom samo v višje ležečih krajih in Zaplana je bila pod vplivom ciklonov iz Genovskega zaliva deležna veliko več snega od nižin in primerljivo visokih krajev na jugu države. V februarju so južnejše poti ciklonov poskrbele, da so bile snežne razmere po večini države precej bolj izenačene. 11. december je zaznamovala izjemna odjuga z deževjem in močnim jugozahodnikom, ki je na Zaplani povzročil še relativno malo škode v primerjavi s preostalo Slovenijo.

Decembrski obisk Ulovke – zima, do kamor seže pogled.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2017/2018.

Ulovka je bila po večini kriterijev hladnejša od nižjih predelov Zaplane, celo po povprečni minimalni temperaturi, kar se je nazadnje zgodilo v izjemno mili zimi 2013/2014. Podatki kažejo, da se mraz, največkrat zaradi oblakov, pogosto ni odrazil v nižjih, bolj zatišnih območjih Zaplane, temveč se je zadržal v nekoliko višjih slojih ozračja. To se je zgodilo tudi v najhladnejši noči na 28. februar, ko je bila na obeh merilnih mestih izmerjena podobna temperaturna vrednost okoli -17 °C. Mrazišča so bila pri tem vendarle izvzeta, saj se je v mrazišču Dolinca pod -10 °C ohladilo v 28 dneh, pod -20 °C se je ohladilo petkrat, v najhladnejši noči celo do -30,6 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo -31,2 °C, kljub hudemu mrazu pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem oblačnosti, v omenjeni noči temperatura za nekaj stopinj višja, kot bi lahko bila ob nekoliko ugodnejšemu vremenskemu razpletu. 26. februarja je bilo od dotoku mrzlega, celinskega zraka iznad severovzhodne Evrope na Ulovki največ -11,6 °C, z občutkom mraza zaradi vetra predvidoma vsaj -25 °C.

Februar je bil najbolj zimski mesec minule meteorološke zime, saj je poleg obilice snega postregel tudi z nizkimi temperaturami. Na območju osrednje Slovenije je bil za 2 °C hladnejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Obilno sneženje smo beležili v začetku meseca, najhujši mraz pa je pritisnil v zadnjih februarskih dneh, na samem pragu meteorološke pomladi.

Povprečna februarska temperatura zraka je bila na Zaplani -2,9 °C. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala februarja 2007 (3,9 °C) in 2012 (-3,7 °C). V letošnjem februarju se je ozračje vztrajno hladilo, sprva je bila prvega dne izmerjena najvišja mesečna temperatura 7,1 °C, nato se je že drugi dan meseca ohladilo in na tej ravni je mraz vztrajal vse do 25. februarja, ko se je mraz še zaostril. 26. februarja se temperatura zraka ni povzpela nad -10 °C, ob tem je občasno snežilo. V zadnji februarski noči je bila izmerjena najnižja mesečna temperatura, na vremenski postaji Zaplana je bilo -17,4 °C, v nekaj 10 m nižjih okoliških mraziščih celo -31 °C. Temperatura se je pod ledišče spustila v 27 dneh, nad ničlo se ni ogrelo v 18 dneh, pod -10 °C se je ohladilo petkrat. Padavine so bile zelo pogoste in z izjemo prvega dne snežne. Njihova mesečna vsota je bila trikrat tolikšna, kot znaša februarsko povprečje in je dosegla 220,3 mm. Snežna odeja je prekrivala tla 26 dni, pogoste, a časovno razvlečene snežne padavine so v drugi polovici meseca bolj ali manj ohranjale snežno odejo, višjo od pol metra. Največ snega je bilo zato tik po najobilnejših snežnih padavinah v začetku meseca, 7. februarja dopoldne ga je bilo 70 cm. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2018.

Zadnje merilno obdobje je bilo med zanimivejšimi doslej. Čeprav je večdnevni hud mraz v mraziščih kulminiral v le eni noči, pa se je takrat temperatura spustila zelo nizko in se približala rekordnim izmerjenim vrednostim. Izmerjena je bila najnižja temperatura za mesec februar.

Noč na 28. februar je bila daleč od idealne za izrazito nočno ohlajanje, saj so v prvem delu noči in zjutraj nebo pokrivali oblaki, severovzhodni veter pa je slabel zgolj postopno. Kljub temu je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -30,6 °C, v sosednjem Dvojčku pa celo -31,2 °C. Na 21 m višji vremenski postaji Zaplana je bilo ob približno istem času izmerjeno -17,4 °C. V omenjenih mraziščih se digitalna termometra nahajata na višini 2 metrov od tal v posebnem zaščitnem ohišju. Hkrati so potekale tudi vzporedne meritve s klasičnimi alkoholnimi termometri, ki pa niso zaščiteni v ohišju in so neposredno izpostavljeni tlom in nebu. Po teh meritvah je bilo v mrazišču Dvojček celo -32,1 °C, pri čemer je vrednost izmerjena točno, vendar ni primerljiva s standardnimi meritvami v že omenjenem zaščitnem ohišju, ki opravlja vlogo lesene meteorološke hišice.

-32 °C v mrazišču Dvojček, ki leži na nadmorski višini vsega 553 m.

V noči na 1. marec se zaradi oblačnosti in že nekoliko manj mrzle zračne mase temperatura ni spustila tako nizko kot v noči poprej. Ponovno je bilo v Dvojčku z -18,7 °C hladneje kot v Dolinci, kjer je bilo -16,9 °C. Tudi tokrat so bili na obeh lokacijah izmerki nezaščitenih alkoholnih termometrov za približno stopinjo nižji od izmerkov digitalnih termometrov. Še pred najhujšim mrazom sta bili podobno kot na zgornji vremenski postaji tudi merilni mesti v obeh mraziščih očiščeni snega, saj je predvsem v bolj prevetrenem mrazišču Dvojček napihan sneg deloma že oklepal termometer.

Daljinskemu odčitavanju podatkov navkljub se je bilo potrebno zaradi klasičnih termometrov in čiščenja snega večkrat spustiti v mrazišča.

V povezavi z absolutnim temperaturnim rekordom v mraziščih Zaplane je zgodovina pestra. Meritve v mrazišču Dolinca potekajo od leta 2002, najnižja izmerjena vrednost pa ostaja -31,5 °C, koliko je bilo 20. decembra 2009. V mrazišču Dvojček, kjer je ob primernih pogojih še bolj mrzlo, so se meritve pričele šele desetletje kasneje. Omenjena najnižja vrednost iz Dolince ni najbolj natančna in verjetno ni najnižja. Izmerjena je bila z manj kakovostnim termometrom, prvotno izmerjena vrednost -30,5 °C pa je bila naknadno popravljena za stopinjo navzdol, saj so po kasnejših primerjavah uporabljeni termometri pri negativni temperaturi zraka kazali sistematično previsoko temperaturo. Še bolj mrzlo kot v decembru 2009 je bilo 1. marca 2005, ko se je v Dolinci pokvaril termometer, temperatura pa je predvidoma dosegla vsaj -31,5 °C. Da se lahko temperatura v mraziščih Zaplane spusti še precej nižje, lahko sklepamo po arhivskih podatkih z okoliških meteoroloških postaj, po katerih je bilo v drugi polovici prejšnjega stoletja v najhujšem mrazu, v vremenskih razmerah, primernih tudi za mrazišča, za okoli 10 °C bolj mrzlo kot ob letošnjem februarskem mrazu.

Pojav hudega mraza na vremenski postaji Zaplana

V vsej merilni zgodovini vremenske postaje je bil hud zimski mraz, kakršen se je pojavljal še v prejšnjem stoletju, zelo redek. Še redkeje so v primeru mrzlega zraka sovpadli vsi preostali pogoji za močnejše nočno ohlajanje, kot so jasno nebo, brezvetrje, snežna odeja in nizka vlažnost ozračja. Vso bedo minulih milih zim odslikuje podatek, da na Zaplani večjega mraza od tistega 1. marca 2005, ko je bilo izmerjeno -18,5 °C, kasneje ni bilo več niti v katerem od osrednjih zimskih mesecev. Tudi letos smo se z najhujšim mrazom soočili na pragu meteorološke pomladi.

Po marčevskem mrazu leta 2005 je sicer bilo nekaj primerov zelo mrzlega zraka, vendar skoraj nikoli niso bili izpolnjeni vsi zgoraj našteti pogoji. V februarju 2012 zaradi oblakov in pomanjkanja snega ni prišlo do nizkih temperatur, podobno pa je bilo tudi v januarju 2017. Tega je sicer zaznamovala nizka povprečna mesečna temperatura, nikakor pa ne izjemen mraz pod -20 °C.

Nenadno ogretje stratosfere

Da se je v Sloveniji v preteklosti izjemen mraz pogosto pojavil v februarju in ne v decembru, kot bi to pričakovali, ni zgolj naključje. Nad severnim polom se v stratosferski plasti ozračja (več kot 10 km nad tlemi) jeseni ustvari gmota zelo mrzlega zraka s sistemom zahodnih vetrov. Do spomladanskega, takrat že dokončnega razpada omenjenega polarnega vrtinca pride navadno v marcu ali aprilu, včasih pa se zgodi, da sredi zime pride do njegovega ogretja, nato pa razcepa ali vsaj njegove oslabitve. Pri tem zahodna cirkulacija oslabi, mrzel zrak iznad severnega pola pa se spusti v nižje geografske širine, največkrat na območje Severne Amerike in Evrazije, od koder lahko ob ugodnih razmerah doseže tudi Evropo. Posledica sprememb polarnega vrtinca se lahko v nižjih slojih ozračja v Evropi pokažejo v povprečju dva tedna zatem, pri čemer pa razcep vrtinca ne pomeni nujno zimskega vremena povsod na območju severne hemisfere Zemlje, dogajanje v nižjih slojih ozračja tudi nujno ne sledi burnim spremembam v višji stratosferi. Dejstvo pa je, da ob večjih spremembah polarnega vrtinca pogosteje sledi zimsko vreme kot ne. Do tega pojava najpogosteje prihaja v januarju in v začetku februarja, kar vsaj delno pojasni pojavljanje izrednih zimskih dogodkov v februarju ali celo še kasneje.

Hud mraz ob koncu februarja 2018

Letos je do razcepa polarnega vrtinca na dve manjši jedri prišlo v dneh okrog 12. februarja in kmalu se je izkazalo, da bomo posledice še kako občutili ravno na območju Evrope. Mrzel, celinski zrak je pričel nad naše kraje dotekati v soboto, 24. februarja. Pogosto sneženje je bilo posledica dotoka mrzlega zraka nad toplo Sredozemlje, pri čemer je prihajalo do nastanka območij nizkega zračnega tlaka in padavin, ki so z juga občasno zajemale tudi območje osrednje Slovenije. Oblačno vreme s pogostim sneženjem je sprva prineslo hud mraz v gorah, čeprav je bil tudi na vremenski postaji Zaplana v ponedeljek, 26. februarja prisoten občutek mraza zaradi vetra okoli -23 °C. V takšnih razmerah je na Zaplani sicer najbolj mrzlo na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Najvišja temperatura zraka ta dan ni presegla -10 °C, kar pa je bilo v bližnji preteklosti zabeleženo že nekajkrat. Suh sneg je okrepljen severovzhodni veter prenašal v zamete.

Suh sneg z vetrom vpliva na kakovost meritev, saj pogosto oklepa merilne naprave in povzroči nezaželeno zmanjšanje pretoka zraka.

Vpliv mraza se je po nižinah in mraziščih prvič pokazal v delno jasni noči na 28. februar, ko se je polegel tudi veter. Obdobje izrazitega nočnega ohlajanja je bilo zaradi večerne in nato še jutranje oblačnosti precej krajše, kot bi lahko bilo. Na vremenski postaji Zaplana se je ohladilo na -17,4 °C, kar je ena od najnižjih izmerjenih temperatur na tej lokaciji. Je pa izmerjena vrednost najnižja za mesec februar in če se pozitivni mesečni temperaturni rekordi zadnja leta kar vrstijo, pa je bil do tokratnega mraza zadnji negativni mesečni rekord na Zaplani izmerjen že davnega leta 2010. V okoliških mraziščih se je ohladilo na kar -31 °C, kljub zdaj že močnejšim sončnim žarkom pa se ozračje podnevi ni segrelo na več kot -8 °C. Noč na 1. marec so zaznamovali oblaki in že nekoliko manj mrzla zračna masa, zaradi česar se temperatura tako na vremenski postaji kot tudi v mraziščih ni spustila več tako nizko kot v noči poprej.