Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji povprečno topla v primerjavi z referenčnim obdobjem 1981-2010, pa vendar je bila vse prej kot vremensko dolgočasna. Mokremu in že prav jesensko turobnemu septembru z malo sončnimi dnevi je sledil suh oktober, temu pa že skoraj zimski november. Slednji ni skoparil ne s snegom, ne z jutranjim mrazom, na račun treh novembrskih snežnih epizod pa bo pod statistiko minule meteorološke jeseni zapisano kar deset dni s snežno odejo.

Povprečna jesenska temperatura zraka na Zaplani je bila 8,9 °C. NajtoplejÅ¡a jesen v obdobju meritev je bila za primerjavo leta 2006 (11,1 °C), najhladnejÅ¡a pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letoÅ¡nja jesenska temperatura je bila izmerjena 28. novembra (-6,3 °C), najviÅ¡ja pa 6. septembra (22,8 °C). Obdobje med prvo jesensko slano pri tleh in prvo negativno temperaturo v meteoroloÅ¡ki hiÅ¡ici je bilo letos Å¡e posebej dolgo. ÄŒe je bila slana zabeležena že 2. oktobra – blizu pojavu slane smo bili tudi že 21. septembra – pa je po meritvah v meteoroloÅ¡ki hiÅ¡ici prvič zmrzovalo Å¡ele zadnji dan v oktobru, kar je okoli deset dni kasneje kot običajno.

Jesensko podobo drevja je letos hitro nadomestila zimska.

Vse skupaj je padlo 675,2 mm padavin, kar predstavlja 110 % običajne jesenske namočenosti. V zadnjem obdobju je bila najbolj mokra jesen v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Zelo mokremu septembru je sledil suh oktober, temu pa obilno namočen november, ki pa so ga že spremljale padavine v obliki snega. Do zadnjega dneva meteorološke jeseni se je zvrstilo že deset dni s snežno odejo, le-ta pa je bila v večernih urah 31. novembra debela že 37 cm. Ravno zaradi prisotnosti snežne odeje so se najnižje temperature na Zaplani in v mraziščih približale doslej najnižjim izmerjenim za mesec november.

Spodnja preglednica prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2017 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2017.

Najvišje izmerjene vrednosti temperature zraka so bile izrazito skromne, kar je odraz namočenega septembra, v katerem je potencial za visoke temperature običajno še vedno znaten. Navsezadnje je bilo v preteklosti v septembru izmerjeno tudi že 30 °C, letos pa temperatura na Zaplani ni presegla 23 °C, na Ulovki pa niti 20 °C. Ulovka je bila v povprečju hladnejša od Spodnje Zaplane, izjema je bilo le oktobrsko babje poletje s pogosto temperaturno inverzijo, ob kateri je bila Ulovka tudi na mesečni ravni toplejša od nižjih predelov Zaplane. Na Ulovki se je temperatura prvič spustila pod ledišče 13. novembra, dva tedna kasneje kot na Spodnji Zaplani. Izstopa temperatura nižja od -15 °C v mraziščih, ki je posledica sovpadanja snežne odeje in jasnih noči, kar se v zadnjih letih ne zgodi prav pogosto niti sredi zime.

V zadnjem merilnem obdobju je snežna odeja v mraziščih nekajkrat sovpadla z jasnimi nočmi. Te so bile zato zelo mrzle s temperaturo zraka nižjo od -15 °C.

Najbolj mrzlo je bilo v začetku decembra, čeprav je bil hud mraz zabeležen tudi v novembru. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura, -23,6 °C, izmerjena 4. decembra. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -10,7 °C. Pod -15 °C je bilo izmerjeno tudi 27. in 28. novembra (-15,6 °C in -15,3 °C), medtem ko je bilo v oktobru najbolj mrzlo 31. dne, -9,5 °C. Najbolj toplo je bilo v zatišnem mrazišču 16. oktobra, 20,9 °C.

V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo v novembrskem mrazu bolj mrzlo kot v Dolinci. Bolj kot dejstvo, da je bil temperaturni minimum za 0,2 °C nižji, je zanimiva razlika v večerni temperaturi zraka. V Dvojčku je bilo v prvi polovici nočnega ohlajanja za skoraj 2 °C bolj mrzlo kot v Dolinci, razlika pa se je do jutra zmanjšala zaradi spremembe vetra. Vse to govori v prid dejstvu, da je lahko v Dvojčku ob ustreznih vremenskih pogojih v zimskem času bolj mrzlo kot v Dolinci.

Tudi 3. decembra je bilo v Dvojčku v večernih urah bolj mrzlo kot v Dolinci, le da je bila temperaturna razlika znatno manjša, do jutra pa se je ohladilo nekoliko manj kot v Dolinci (-23,3 °C). Se je pa v omenjeni noči še enkrat pokazalo, da je v mraziščih Zaplane, kjer gre za manjše kraške vrtače, v začetku nočnega ohlajanja bolj mrzlo kot v obsežnejših mraziščih, ki jih pokriva mreža državnih meteoroloških postaj. Na -20 °C se je temperatura v mraziščih Dolinca in Dvojček spustila pred 21. uro zvečer. Podroben potek temperature zraka v Dolinci je na voljo na naslednji povezavi.

Potek temperature zraka v izbranih mraziščih.

Viri podatkov:

– podatki samodejnih postaj, ARSO-meteo.si

Na območju osrednje Slovenije je bil november za pol stopinje Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Zimski vremenski dogodki v novembru sicer niso neobičajni, vendar je letošnji november postregel s kar tremi snežnimi pošiljkami. Snežna odeja se je na Zaplani obdržala kar tretjino meseca.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka je bil november na Zaplani tretji najhladnejši v merilni zgodovini. Ta je znašala 4,6 °C, v preteklosti je bil najhladnejši november 2011 (1,7 °C), najtoplejši pa november 2006 (7,1 °C). 1. novembra je bila izmerjena najvišja (14,4 °C), 28. novembra pa najnižja mesečna temperatura (-6,3 °C). Pod ledišče se je temperatura spustila devetkrat. V noči na 27. november je bilo v mraziščih izmerjeno -16 °C. Vsota mesečnih padavin je znašala kar 252,1 mm, pa vendar je le za spoznanje presegla dolgoletno povprečje. Med tremi snežnimi epizodami je bila najbolj izražena zadnja, ko je bila 30. novembra zvečer izmerjena 37 cm debela snežna odeja. Ta je prekrivala tla kar 10 dni, kar se je sicer v bližnji preteklosti in v nekoliko manjši meri zgodilo tudi v novembru 2015. Predvsem po prvem sneženju se je snežna odeja obdržala na račun nižje vlažnosti ozračja, temperatura zraka je bila namreč večinoma nad lediščem. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v novembru 2017.

Letos novembra so Zaplano doletele kar tri snežne pošiljke in zadnja med njimi je bila tudi najbolj izdatna. Vremenska situacija je bila ugodna za močno sneženje v severni Sloveniji in v višjih delih zahodne Slovenije, kar se je v preteklosti dogajalo pogosteje kot v sedanjosti, ko nas sneženje pogosto obide južneje. Še enkrat več se je pokazalo, da so v takšnih situacijah snežne padavine na območju Zaplane kljub nižji nadmorski višini lahko nenavadno obilne.

V sredo, 29. novembra je v višinah dotekala topla in vlažna zračna masa iz jugozahoda, topel jugozahodnik je v južni Sloveniji pihal do nižin. Tam je deževalo, v severni Sloveniji pa snežilo. Podobno kot v severnih krajih so bile tudi na območju Zaplane s prizemnim vzhodnikom temperaturne razmere ugodne za sneženje, vendar pa je zaradi toplejšega zraka v višinah zgolj deževalo pri temperaturi zraka malo nad 0 °C. V južni Sloveniji je bila v tem času temperatura zraka sicer nekaj stopinj nad lediščem.

Pred poldnevom je zaradi spremembe vetra v višinah dež prešel v sneg in snežna odeja se je pričela debeliti, medtem ko je le malce južneje od Zaplane še naprej deževalo tudi na precej večji nadmorski višini. Zvečer je bilo na Zaplani (566 m) že 14 cm snega, v južnem delu Notranjske pa ni bilo snežne odeje niti v krajih 200 m višje. Ponoči so bile padavine obilnejše od pričakovanj in v četrtek zjutraj je bilo snega že 29 cm. Razlike v višini snega med kraji so bile velike, saj je bilo v Logatcu (485 m) 15 cm, na vremenski postaji nekoliko nad Vrhniko (370 m) 12 cm, na Blokah (718 m) 6 cm, v Postojni (533 m) pa 2 cm snega.

Podnevi je na Zaplani snežilo pri temperaturi zraka blizu ničle. Razlika v snežni odeji se je do večera vsaj na Logaškem še nekoliko povečala, na Zaplani je bilo 37 cm, v Logatcu 17 cm, na Vrhniki pa 10 cm snega. Do 1. decembra zjutraj se je snežna odeja na Zaplani odebelila na 40 cm, v Logatcu na 22 cm in na Vrhniki na 13 cm. Podobno veliko snega kot v Logatcu je bilo tudi na območju spodnjega dela Petkovca pri Zaplani (543 m).

Zimska podoba, kakršna se za Zaplano v tem letnem času spodobi.

Nadmorska višina tako ni vedno odločilni dejavnik za gibanje meje sneženja. Območje Zaplane kljub razmeroma nizki nadmorski višini pogosto prejme večjo količino snežnih padavin predvsem zaradi dveh dejavnikov; prvi je privetrni položaj Zaplane, temperatura zraka je kljub majhnemu dvigu zračne mase z vzhoda ob pobočjih nekoliko nižja, padavine pa močnejše. Drugi dejavnik je prav tako povezan z okoliškim reliefom, saj Zaplana leži na robu pogosto neprevetrene Ljubljanske kotline, kjer se pozimi kopiči hladnejši zrak. V določenih primerih lahko to dejstvo zadostuje za sneženje na Zaplani, medtem ko južneje in zahodneje zgolj dežuje tudi na večji nadmorski višini, saj ta območja ne obkrožajo večje reliefne depresije, kjer bi obležal mrzel zrak. Od vremenske situacije je odvisno, kateri dejavnik prevlada, če sploh.

Viri podatkov:

• ARSO mreža samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj
• zasebna vremenska postaja Petkovec