Hladna fronta nas je 27. aprila popoldne v kratkem času ponesla iz pretople pomladi v zapoznelo zimo. Nad Slovenijo je prevladoval predfrontalni jugozahodni zračni tok z občasnimi rahlimi padavinami in temperaturo zraka med 10 in 15 °C. Nekaj ur pred pričakovanji je severovzhodni del države že preplavil mrzel polarni zrak, ki se je nato širil proti jugozahodu. V krajih, ki jih je mrzel zrak dosegel prej je bilo precej hladneje kot v krajih v topli zračni masi pred ohladitvijo. Razlike v temperaturi zraka so bile po Sloveniji izjemno velike in so med kraji na podobni nadmorski višini dosegle celo 15 °C.

Na vremenski postaji Zaplana je bilo pred fronto Å¡e 10 °C, v zgolj uri pa je dež že preÅ¡el v sneg. Kljub pogostim nevihtam – grmelo je Å¡e pozno v noč – so bile padavine ob samem prehodu fronte skromne. Temperatura zraka je hitro padla pod ledišče in večina manj mokrega, zrnatega snega je padlo ob temperaturi -1 °C. V večernih urah so nastajala vedno nova padavinska območja nad skrajno zahodno Slovenijo in se Å¡irila v notranjost države. Ob tem je prejela Zaplana velik del celotnih snežnih padavin in v poznih večernih urah je bila snežna odeja debela 29 cm. Maksimalna viÅ¡ina snega minule zime (31 cm) bi bila torej kmalu presežena konec aprila.

V času sneženja je bila vegetacija večinoma že olistana, kljub veliki količini snega pa do snegoloma ni prišlo. Za konec aprila je sneženje izstopalo predvsem po nižji temperaturi zraka, na Zaplani je namreč snežilo pri -1 °C in ne malo nad ničlo, kot je običajno za sneženja izven osrednje zimske sezone. Sneg je bil le zmerno moker in tako ni prišlo do snegoloma, kar se je ob manjši količini snega zgodilo po nižinah. Tudi sicer je po žledolomu 2014 na Zaplani manjša verjetnost za dodatne, večje poškodbe drevja.

V preteklosti je bilo na Zaplani aprilskega snega že tudi precej več, vendar je bilo letošnje sneženje za zadnjo tretjino aprila med najobilnejšimi doslej, predvsem pa je zajelo večji del države vključno z nižinskim svetom. Na logaškem je bilo v preteklosti več kot 20 cm snega izmerjeno tudi še v maju. Od obstoja vremenske postaje Zaplana je bilo na tej lokaciji najkasnejše sneženje (dež s snegom) zabeleženo 30. maja 2006.

V soboto, 16. aprila popoldne in zvečer je bilo na Notranjskem moč opazovati lepe primerke fenskih oblakov z latinskim imenom lenticularis. Večinoma gre za srednje visoke oblake krožne oblike. Pogosto nastajajo v bližini gorskih vrhov in grebenov ter se z vetrom pojavljajo še veliko za njimi. Ob gorskih vrhovih se namreč zračni tok spremeni in se lahko nadaljuje v obliki valovanja. Na zračnih valovih oblaki nastajajo in v območju spuščanju zraka izginjajo, zato oblaki navidezno lebdijo na mestu (shematski prikaz nastanka tovrstnih oblakov).

Lečasti oblaki so nad Notranjsko vidni predvsem ob severnem vetru, ki oblake zanese iznad Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Tokrat so se tovrstni oblaki pojavili ob močnem jugozahodniku in z Zaplane so bili vidni na južnem obzorju, kjer je najlepši izmed njih vztrajal nad Zagoro, neposeljeno planoto med Logatcem in Postojno.

Pospešen posnetek s kamere na Medvedjem Brdu nad Logatcem.

Viri podatkov:

• vremenska postaja Medvedje Brdo

Z izjemo prvih nekaj marčevskih dni se je v obdobju med 6. marcem in 6. aprilom 2016 vreme ustalilo in mrazišča so po daljšem času temperaturno spet bolj odstopala od svoje toplejše okolice. 15. marca se je v mrazišču Dolinca temperatura zraka spustila najnižje v merilnem obdobju in sicer do -9,8 °C. V isti noči se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na -3,5 °C. Ob ustaljenem, suhem vremenu se je temperatura v mrazišču dvakrat spustila pod -9 °C in kar sedemkrat pod -7 °C. Še 27. marca se je ohladilo vse do -8,1 °C, v prvih nočeh aprila pa je bilo mrazišče tudi za 8 °C hladnejše od vremenske postaje Zaplana. Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 5. aprila, v mrazišču se je ogrelo do 21,3 °C in na vremenski postaji Zaplana do 21,1 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bila najnižja temperatura -9,5 °C 16. marca sredi noči. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med preostalimi vremenskimi podatki z Zaplane.

V osrednji Sloveniji je bil marec za stopinjo Celzija toplejši od povprečja v obdobju 1981-2010. V prvih desetih dneh meseca se je nadaljeval trend pogostih padavin, nato se je vreme ustalilo in v nadaljevanju je bilo dežja le za vzorec.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 4,8 °C. Po letu 2006 sta temperaturno najbolj odstopala marec 2013 (1,5 °C) in 2012 (7,5 °C). Absolutna najnižja mesečna temperatura je bila izmerjena 15. marca (-3,5 °C), najvišja 31. marca (17,4 °C). Pod ledišče se je temperatura spustila v 12 dneh. Padlo je 117 mm dežja in snega, kar ustreza običajni marčevski količini padavin. Največ snega je bilo izmerjeno 3. marca zvečer, 24 cm. V celem mesecu je snežilo štirikrat, nazadnje pa je snežna odeja prekrivala tla 16. marca. Zadnja sneženja so bila temperaturno mejna in v najvišjih delih Zaplane (Ulovka) je bilo snega opazno več kot na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani. 23. marca je pihal močan severovzhodnik in najmočnejši sunki vetra so verjetno presegali 60 km/h. Vremenska postaja je z zgolj 14-sekundnimi meritvami zabeležila sunek vetra 53 km/h. Po več mesecih jugozahodnega vremena je v marcu severovzhodni veter prevladoval nad jugozahodnikom.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v marcu 2016.