Ob koncu zadnjega merilnega niza med 17. novembrom in 14. decembrom se je pojavilo nekajdnevno obdobje, v katerem so s snežno odejo pokrita mrazišča po temperaturi zraka predstavljala nek povsem drugi svet. Mrzlo obdobje ni postreglo z novimi rekordnimi vrednostmi, kljub temu pa je bilo zabeleženo veliko omembe vrednih zanimivosti, zaradi katerih bo tokratno poročilo o razmerah v mraziščih nekoliko daljše.

V mrazišču Dolinca je bila tekom merilnega obdobja najnižja temperatura -25,9 °C izmerjena 13. decembra. Minimum je bil dosežen malo po 1. uri zjutraj, v preostanku noči pa se je temperatura zaradi vpliva bližajoče se vremenske motnje dvigovala. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -14,0 °C. Tekom opisanega mrzlega obdobja ni bil zabeležen primer, ko bi temperatura enakomerno brez večjih motenj padala od popoldneva do jutra. V mrazišču je bilo z 12,0 °C najtopleje 27. novembra. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 11,8 °C. V noči na 12. december je bilo začasno postavljeno tudi merilno mesto v sosednjem mrazišču, ki je zaradi svoje oblike pri raziskovalcih mrazišč znano kot Dvojček. Naslednjo noč merilno mesto sicer ni bilo postavljeno, je bilo pa zato izvedenih nekaj terenskih meritev temperature.

V mrazišču Dvojček se žal še vedno opravljajo le občasne meritve pozimi.

Iz spodnjega grafikona je razvidno, da je Dvojček zaradi večje odprtosti kotanje bolj ekstremno mrazišče od Dolince. Vse je odvisno od vetrovnih razmer in zasneženosti tal. V kopnih razmerah je Dolinca vedno hladnejša, ob snegu in ugodnem vetru pa je temperatura v Dvojčku pogosto za eno ali dve stopinji Celzija nižja. Zaradi večje plitvosti Dvojčka se tu motnje v nočnem ohlajanju odražajo v precej večji meri (1). Motnja, ki v Dolinci povzroči komaj zaznavno spremembo v poteku temperature, se lahko v Dvojčku kaže kot nenadna otoplitev za skoraj 10 °C.

Mrazišča so se po temperaturi zraka močno razlikovala od okolice.

Dolinca pa zagotovo prednjači na področju najvišjih dnevnih temperatur (2). V globlji in od okoliških smrek bolj zasenčeni kotanji se lahko plast hladnega zraka lažje obdrži kot v bolj odprtih mraziščih. 11. decembra je bil tako zabeležen temperaturni maksimum komaj -11,3 °C. Še nižji maksimum je bil zabeležen 20. decembra 2009, ko se je temperatura z jutranjih -31,5 °C dvignila na samo -15,2 °C.

Logaško polje je znano po nizkih jutranjih temperaturah, vendar so mrazišča na malo višjih okoliških hribovjih navadno precej hladnejša. Na zasebni vremenski postaji v Gorenjem Logatcu je bila namreč tekom mrzlega obdobja najnižja temperatura -18,8 °C izmerjena 13. decembra. Mrazišči Dolinca in Dvojček sta bili v večernih urah precej hladnejši od nekaterih drugih bolj znanih slovenskih mrazišč, kot je Babno Polje ali Zadlog nad Idrijo. To je razvidno tudi iz spodnje primerjave med izbranimi mrazišči.

Potek temperature v treh izbranih mraziščih v noči na 12. december 2012.

Mrazišča se izjemno ohladijo že v prvih nekaj večernih urah - Dvojček 12. decembra ob 20. uri.

Viri podatkov:

– ARSO-meteo.si

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

Vsi trije meseci meteorološke jeseni, september, oktober in november so bili nadpovprečno topli, vendar je po močno pozitivnem temperaturnem odklonu izstopal predvsem november. Meteorološka jesen 2012 je bila na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. V vseh treh mesecih je padlo nekoliko manj padavin kot običajno, a gledano v celoti je bila jesen skoraj povprečno namočena. Na Zaplani pravkar minula jesen v vremenskem smislu ni bila tako dinamična kot lanska, ponovilo pa se je obilno sneženje v oktobru.

Povprečna temperatura na Zaplani je znašala 10,4 °C, povprečna maksimalna 14,2 °C in povprečna minimalna temperatura 7,6 °C. To je bila na vremenski postaji druga najtoplejša jesen, v jeseni 2006 je bila temperatura še za 0,7 °C višja, v najhladnejši jeseni 2007 pa je bilo za 2,7 °C hladneje. Najnižja jesenska temperatura je bila izmerjena 30. oktobra (-3,2 °C), najvišja pa 10. in 11. septembra (23,5 °C). Pod ledišče se je temperatura spustila v šestih dneh, v nasprotju z lani pa temperatura čez dan nikoli ni ostala pod lediščem. Pri tleh pade temperatura pod ledišče navadno bolj zgodaj kot na 2 m višine v meteorološki hišici, letos pa sta oba pojava časovno sovpadla in bila zabeležena 28. oktobra. Podobno kot lani je bila tudi letos prva negativna temperatura vezana na padavinsko vremensko situacijo in ne na temperaturni obrat. Vse skupaj je padlo 584,9 mm oziroma 87 % običajnih jesenskih padavin v bližnjih Rovtah. Padavine so bile dokaj enakomerno porazdeljene. V obdobju meritev padavin na vremenski postaji Zaplana je bila bolj mokra samo še jesen v letu 2010. Prvo sneženje 28. oktobra je bilo s 23 cm debelo snežno odejo med najbolj obilnimi oktobrskimi sneženji v obdobju po letu 1961, zaradi spleta okoliščin pa ni prišlo do snegoloma.

Letošnji november je bil po vremenskih razmerah precej drugačen od lanskega. Zadnji mesec meteorološke jeseni je zaznamovalo pogosto oblačno vreme s padavinami v obliki dežja, posledično so bile toplejše noči, ki so znatno prispevale k visoki povprečni mesečni temperaturi zraka. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije močno pozitiven in je znašal 4 °C.

Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je znašala 7,0 °C, povprečna najnižja 5,0 °C, povprečna najvišja pa 9,6 °C. Mesec je bil nadpovprečno topel glede na 7-letno merilno obdobje vremenske postaje Zaplana. Bil je enako topel kot do zdaj najtoplejši november 2006, glede na najhladnejši november 2011 pa je v pozitivno smer odstopal kar za 5,3 °C. Zabeležena je bila doslej najvišja povprečna mesečna minimalna temperatura, saj tako toplih juter v novembru po letu 2006 še ni bilo. Najnižja temperatura je bila -1,9 °C (8. novembra), najvišja pa 15,8 °C (5. novembra). Zabeležena sta bila le dva hladna dneva z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C. V novembru 2011 za primerjavo temperatura v kar 11 ledenih dneh tudi čez dan ni presegla ledišča. Nadaljeval se je niz toplih juter in kjer v oktobru temperatura ni padla pod ledišče, denimo v Ljubljani, bo prva jesenska negativna temperatura zabeležena nenavadno pozno. Padlo je 230,3 mm padavin, kar je 95 % novembrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Na pogled izjemno velika količina dežja je v resnici običajna za te kraje s submediteranskim padavinskim režimom oziroma viškom padavin v jeseni. Največ padavin v enem dnevu, 45,7 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 5. novembra zjutraj. Lanski november je bil popolnoma drugačen od letošnjega tudi na področju padavin, saj je takrat v celem mesecu padlo le 6 mm padavin. Simbolično je snežilo prav ob koncu meseca, ko je do nastanka tanke snežne odeje prišlo le na Zgornji Zaplani nad 700 m nadmorske višine. V novembru je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani prevladoval veter vzhodnih smeri, v večji meri kot običajno pa je bil zastopan tudi zahodni veter. 5. novembra je pihal močan zahodni veter, zaradi zatišne lege merilca vetra slabše kakovosti pa je bila največja izmerjena hitrost vetra precej nižja od realne. Glede na nekatere bližnje vremenske postaje na vetru bolj izpostavljenih lokacijah so posamezni sunki vetra dosegali hitrost vsaj 60 km/h.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani novembra 2012.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si