Z avtorjem spletne strani Podnebje Zaplane je bil 14. avgusta izveden intervju za časopis Notranjsko-kraÅ¡ke novice, ki ga brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, LoÅ¡ka dolina, Logatec, Pivka in Postojna. Pri intervjuju sta sodelovala lastnika vremenskih postaj na Petkovcu in v Logatcu, ker pa večji del Zaplane sodi v občino Vrhnika, posredujem do članka z naslovom “Raziskovanje vremena jim je v užitek” tudi spodnjo povezavo.

Na podlagi posameznih meteoroloških postaj z dolgoletnimi nizi meritev je bilo leto 2011 najbolj suho od sredine 40. let prejšnjega stoletja, leto 2012 pa je bilo po primanjkljaju padavin celo še bolj ekstremno od lanskega, saj je bilo na Zaplani do konca avgusta izmerjeno 150 mm manj padavin kot v istem obdobju lani. Po svoji izrazitosti se je suša zaradi lokalnih neviht in različne kamninske sestave tal med posameznimi območji razlikovala. Do zelo velike razlike v vegetacijski suši je prišlo že med Logatcem in Zgornjo Zaplano. Medtem ko je bila v okolici Logatca suša na vegetaciji že precej opazna, pa bukovi gozdovi Ulovke in Planine nad Vrhniko celo na najbolj toplih in suhih rastiščih niso kazali posledic sušnega stresa.

Posamezne ogolele bukve na Spodnji Zaplani v sredini avgusta 2012.

Razlika izhaja predvsem iz velike lokalnosti padavin. To se je prvič pokazalo ob nevihti 13. junija, ko je padlo bistveno več dežja na Spodnji Zaplani in v okolici Vrhnike, kot pa južneje v Logatcu.  Nevihte 16. avgusta so namočile Vrhniko in Zgornjo Zaplano, ponovno pa so obšle Logatec skupaj z njegovim južnim in zahodnim zaledjem. Na vremenski postaji Zaplana je po ročnih meritvah padlo 19,4 mm dežja, ki pa je navlažil zgolj vrhnje 4 cm rahle vrtne prsti. Okoliške vremenske postaje so zabeležile velike razlike v padli količini padavin, saj je postaja Gornji Logatec izmerila 2,7 mm, Vrhnika pa kar 70,9 mm dežja. Na Zgornji Zaplani je po radarskih meritvah padlo celo več dežja kot na Vrhniki. Ob hladni fronti 26. avgusta so bile padavine precej bolj enakomerno razporejene, na širšem območju Logatca pa je padlo okoli 30 mm dežja. Sušo je po 31. avgustu v večji meri omililo šele deževno obdobje. Pri interpretaciji padavinskih podatkov z vremenske postaje Zaplana je torej potrebno vzeti v obzir opisano dejstvo, da so bile padavinske razmere zaradi lokalnih neviht na Zaplani ugodnejše kot npr. v Logatcu, na Žibršah ali v Hotedršici.

Kumulativa padavin na Spodnji Zaplani do 31. avgusta letos v primerjavi z zadnjimi šestimi leti.

Velika sušnost je še stopnjevala dnevno vročino. Podobno kot lani je bila tudi ob koncu letošnjega avgusta na vremenski postaji Zaplana izmerjena nova najvišja temperatura zraka. 22. avgusta je bil ob jugozahodniku prejšnji rekord presežen za skoraj stopinjo. Na podlagi samodejne vremenske postaje se je ogrelo do 35,6 °C, na podlagi živosrebrnega termometra pa do 35,9 °C. Rekord je bil s 36,0 °C presežen tudi na samodejni vremenski postaji v Gornjem Logatcu.

Jesenski utrinek z ene izmed cest na Zaplani v sredini avgusta 2012.

V drugi polovici avgusta je bilo v vseh naseljih občine Logatec predpisano strogo varčevanje s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, medtem ko na območju Vrhnike zaradi ugodnejšega stanja vodonosnikov podzemne vode le-to ni bilo potrebno. Na območju Zaplane je bil velik opad listja opažen pri leski in posameznih bukvah. Rumenela so mlada hrastova drevesa, podlubniki pa so se prerazmnožili predvsem v tistih smrekovih sestojih, ki so bili ogroženi že med sušo 2006 in 2011. Prava razsežnost napada podlubnikov bo sicer marsikje vidna šele v naslednji pomladi.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– zbirka dolgoletnih nizov meteoroloÅ¡kih podatkov HISTALP

– komunalno podjetje Logatec, komunalno podjetje Vrhnika

Napoved, da se bo sredi dolgotrajnega sušnega obdobja temperatura zraka v mraziščih lahko spustila pod ledišče, se je uresničila. Tako je bila v zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 20. julijem in 13. avgustom, v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -0,6 °C izmerjena 12. avgusta. To je v tem mrazišču druga najnižja izmerjena avgustovska temperatura zraka. Dosežena je bila po popoldanski temperaturi 25,1 °C dan pred tem, na najnižji vrednosti -0,6 °C je vztrajala dobre pol ure, pod lediščem pa med 5. in 7. uro zjutraj. V sosednjem mrazišču Dvojček, kjer so potekale vzporedne meritve, se je ohladilo do 0,0 °C. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem Dolinca, se je iste noči ohladilo do 9,0 °C, na najvišjem vrhu Zaplane, Ulovki, pa do 9,1 °C. Z vidika nizkih temperatur v mraziščih je bistvenega pomena izrazita sušnost tal ter suho ozračje. Vodna para v zraku je namreč najpomembnejši toplogredni plin, ki ovira nočno izhajanje toplote nazaj v vesolje. Temperatura tako preko noči najbolj pade v suhih območjih s čim manj vegetacije, zato ne presenečajo velika dnevna temperaturna nihanja npr. v puščavah. Vse najnižje temperature najnovejšega merilnega niza so se v mrazišču pojavile v prvi polovici avgusta. Dan po najnižji temperaturi se je ohladilo do 2,0 °C, 11. avgusta do 2,1 °C, 10. avgusta pa do 2,7 °C. V mrazišču je bilo s 33,1 °C najtopleje 5. avgusta. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi zatišne lege izmerjeno celo 34,4 °C.

Danes zjutraj je Spodnjo Zaplano pokrivala megla. Ta pogost vremenski pojav ne bi bil omembe vreden, če se megla ne bi pojavila sredi sušnega obdobja. Vlažnost ozračja je namreč nizka in tla so presušena, zato zelo težko pride do njenega nastanka.

Ljubljansko kotlino je pokrivala nizka oblačnost s spodnjo bazo nekaj 100 m nad tlemi. Oblačnost je torej nastala v takih višinah, da je na svoji poti v obliki megle prehajala višje hribe. V okolici kotline je tak hribu tudi Zaplana. Ob prehajanju nizkih oblakov oziroma pobočne megle na Zaplani piha tudi veter, kar je povsem drugače kot v nižinskih krajih z radiacijsko meglo, ki nastane v brezvetrnih in jasnih nočeh. Megla je trajala do 9. ure zjutraj, omejena je bila na območje Spodnje Zaplane, predvsem na zaselka Jerinov grič in Ograje, medtem ko je bilo v zaselku Prezid že več sončnega vremena. Megla prehaja iz Ljubljanske kotline v smeri Logatca čez tri najnižja sedla, in sicer so to Spodnja Zaplana, prelaz Smrekovec z regionalno cesto Vrhnika-Logatec in Vrhniški klanec z avtocesto.

Pogled iz grebena Zgornje Zaplane nad zaselkom Prezid v smeri Logatca.

Ob izteku omenjenih treh območij se megla sproti suši, kar je razvidno iz spodnjega posnetka, katerega hitrost je bila naknadno 8x povečana. Ob tem pride dinamika gibanja megle bolj do izraza. Na območju Spodnje Zaplane se megla suši nad zaselkom Prezid, na območju regionalne ceste ob prehodu na Logaško polje, na območju avtoceste pa megla pogosto sega največ do avtocestnega počivališče Lom.

V preteklosti so bile na območju Notranjske in Zaplane temperature precej nad 30 °C velika redkost, v zadnjem času pa se pojavljajo tudi večkrat v poletju. Vzrok je splošno ogrevanje podnebja, regionalno pa so lahko temperature višje kot drugod v okolici tudi zaradi izrazite suše. Velika sušnost tal na kraškem svetu Zaplane je vplivala na višjo temperaturo zraka že v lanskem avgustu, v letošnjem poletju pa se ta vzročno-posledična povezava kaže v še večji meri.

1. julija letos je bila na vremenski postaji Spodnja Zaplana izmerjena tretja najvišja temperatura zraka od pričetka meritev jeseni 2002, le dober mesec dni kasneje pa sta bili v dveh dneh izmerjeni še dve izjemno visoki temperaturni vrednosti. 5. avgusta se je ob jugozahodnem vetru po maksimalnem živosrebrnem termometru ogrelo do 34,6 °C, dan kasneje pa je bilo le za odtenek manj vroče s 34,3 °C. Predvidoma bi lahko bila v slednjem primeru ob odsotnosti popoldanske oblačnosti presežena tudi lanska rekordna vrednost 35,0 °C. Količina oblačnosti je naraščala v smeri dinarske gorske pregrade na jugozahodu, kar se je kazalo tudi po nekoliko nižji temperaturi v Logatcu in na Petkovcu. Na višji Zgornji Zaplani je bilo čez dan predvidoma do 2 °C hladneje.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Na nekaterih slovenskih meteoroloških postajah z dolgoletnim merilnim nizom je minil eden od najtoplejših julijev doslej. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal 3 °C. Na območju Notranjske je bil mesec izrazito sušen, vendar tako ni bilo prav povsod po Sloveniji.

Na Zaplani je minil drugi najtoplejši julij od pričetka rednih meritev temperature leta 2006. Povprečna mesečna temperatura zraka je znašala 19,8 °C, povprečna najnižja 14,4 °C, povprečna najvišja pa 26,3 °C. Mesec je bil za 0,8 °C hladnejši od najtoplejšega julija 2006 in za 1,8 °C toplejši od lanskega, do zdaj najhladnejšega julija v obdobju meritev. Najnižja temperatura je bila 9,7 °C (17. julija), najvišja pa 34,1 °C (1. julija). To je bila tretja absolutno najvišja izmerjena temperatura od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Zabeleženih je bilo 21 toplih dni s temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v 9 dneh. V številu toplih dni je bil julij 2006 bolj ekstremen, enak pa je bil po številu vročih dni. Mesec je bil izrazito sušen, suša pa se je zaostrila predvsem po zadnjih izrazitejših padavinah 12. julija. Padlo je 53,4 mm padavin ali 35 % julijskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Največ padavin v enem dnevu, 23,1 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 10. julija zjutraj. V zadnjih nekaj letih je bil na vremenski postaji sušnejši le še julij 2006, vendar je bila ponekod drugod padavinska slika zaradi neviht tudi drugačna. Za primerjavo je potrebno omeniti, da je julija v Ljubljani padlo enkrat več padavin kot na Zaplani, ki ima hkrati tudi neugodno strukturo tal na kraškem terenu. Velika sušnost tal je na Zaplani in nasploh v krajih Notranjske še povišala dnevno temperaturo zraka, kar se je kazalo po tem, ko so posamezne vremenske postaje na Notranjskem kljub večji nadmorski višini zlahka presegale 30 °C in beležile podobno visoke temperature kot nekatere nižinske postaje v osrednji Sloveniji. V juliju je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2012.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si