V merilnem obdobju med 13. septembrom in 30. oktobrom na področju temperaturnih razmer v mraziščih ni bilo večjih posebnosti. Če se je v tem obdobju na vremenski postaji Zaplana temperatura le enkrat spustila pod ničlo, se je to na 150 m oddaljeni in 21 m nižji lokaciji v mrazišču Dolinca zgodilo v kar 19 dneh. Skladno z letnim časom se je v mrazišču pod ledišče pogosto ohladilo že v večernih urah, v nekaterih primerih je bilo takrat zaradi kasnejših motenj celo najhladneje. Najnižja temperatura -5,4 °C je bila izmerjena 13. oktobra sredi noči in to kljub motnjam v ohlajanju zaradi jugozahodnega vetra. Na vremenski postaji Zaplana je bilo v takratni noči 0,2 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču še 6. oktobra (-5,1 °C), 7. oktobra (-4,6 °C) in 12. oktobra (-3,9 °C). Omeniti velja še izmerjeno vrednost -2,4 °C 22. septembra. Najtopleje je bilo 13. septembra, ko se je ob vzhodniku temperatura v mrazišču povzpela do 26,2 °C, na vremenski postaji Zaplana pa do 25,5 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

Spodnja razpredelnica vsebuje podatke o prvi jesenski negativni temperaturi zraka na vremenski postaji Zaplana, v meteorološki hišici 2 m nad tlemi. V letošnji jeseni je bila negativna temperatura 2 m od tal in pri tleh izmerjena na isti datum, v posameznih letih pa pri tleh zmrzuje bistveno bolj zgodaj. V okoliških mraziščih pogosto ni jasne meje med zadnjo spomladansko in prvo jesensko slano, saj se le-ta pojavlja tudi poleti.

Prva negativna jesenska temperatura – Spodnja Zaplana (566 m):

 

2016: 6. oktober (-1,2 °C)

2015: 20. oktober (-0,9 °C)

2014: 29. oktober (-1,4 °C)

2013: 26. november (-1,7 °C)

2012: 28. oktober (-0,7 °C)

2011: 7. oktober (-0,2 °C)

2010: 22. oktober (-2,2°C)

2009: 15. oktober (-3,3°C)

2008: 29. september (-0,1°C)

2007: 20. oktober (-1,3°C)

2006: 18. oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19. oktober

2004: 11. november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

V mesec dni trajajočem merilnem obdobju med 14. avgustom in 13. septembrom ni bilo večjih posebnosti na področju temperaturnih razmer v mraziščih. Najnižja temperatura 3,2 °C je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 26. avgusta. Na vremenski postaji Zaplana, na 21 m višji lokaciji je bilo v takratni noči 13,1 °C. Razlika desetih stopinj je posledica rahlega vzhodnega vetra, ki zatišnega mrazišča ni dosegel, hkrati pa je na višjem obrobju z mešanjem ozračja vzdrževal relativno višjo temperaturo zraka. Avgustovske noči so bile v mrazišču v povprečju za stopinjo ali dve hladnejše od septembrskih in z manj motnjami v zniževanju temperature, kar je mogoče pojasniti s pogostejšo meglo v septembru, ki je v drugem delu noči blažila ohlajanje ozračja. Najtopleje je bilo 15. avgusta, v mrazišču se je ogrelo do 29,3 °C in na vremenski postaji Zaplana do 29,1 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

V mrazišču Dolinca le redko katero poletje mine povsem brez mraza in izmerjene negativne temperature zraka. Tudi letošnje poletje ne bo izjema, saj se je v zadnjem merilnem obdobju med 20. julijem in 13. avgustom temperatura spustila pod ničlo. Najnižja vrednost, -0,5 °C, je bila izmerjena 12. avgusta zjutraj, ko je temperatura pod lediščem vztrajala več kot dve uri. Od začetka stalnih meritev leta 2004 je bila v mrazišču Dolinca izmerjena že nižja avgustovska temperatura zraka. Na vremenski postaji Zaplana se je to jutro ohladilo na 6,2 °C, rezervni termometer v mrazišču pa je izmeril celo vrednost -0,7 °C, vendar se zaradi primerljivosti podatkov vedno upošteva prvega izmed obeh termometrov. Med hladnejšimi jutri so bila še tista 8. avgusta (2,2 °C), 13. avgusta (2,4 °C) in 9. avgusta (3,2 °C). Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 23. julija, v mrazišču se je ogrelo do 30,4 °C, na vremenski postaji Zaplana do 31,0 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

V merilnem obdobju med 4. junijem in 20. julijem se v mrazišču Dolinca temperatura ni spustila pod 0 °C. Najbližje omenjeni vrednosti je bilo z 1,6 °C 19. junija ponoči. Na vremenski postaji Zaplana se je takrat ohladilo na 7,7 °C. Hladna jutra so bila v mrazišču še 5. junija (4,1 °C), 7. junija (3,6 °C) in 5. julija (4,3 °C). V sredini julija nas je zajela za ta letni čas relativno hladna zračna masa, vendar so bile zaradi oblačnega vremena posledica te ohladitve le nizke dnevne temperature okoli 15 °C, medtem ko noči niso bile pretirano hladne. Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 11. julija, v mrazišču se je ogrelo do 31,1 °C, na vremenski postaji Zaplana do 31,4 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med preostalimi vremenskimi podatki z Zaplane. V sosednjem mrazišču Dvojček so bile meritve temperature zraka začasno prekinjene in bodo ponovno vzpostavljene jeseni.

V noči na 17. maj je bil na vremenski postaji Zaplana zabeležen pojav jutranje slane in to je bila tudi najhladnejša noč v merilnem obdobju med 7. aprilom in 4. junijem. V isti noči je bilo pričakovano najhladneje tudi v mraziščih, čeprav temperatura v njih ni bila veliko nižja od tiste v njihovi neposredni okolici. Na vremenski postaji Zaplana je bilo 1,4 °C in v mrazišču Dolinca -3,1 °C. Negativna temperatura zraka je bila v mrazišču nazadnje izmerjena 21. maja. Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 28. maja, v mrazišču se je ogrelo do 26,0 °C, na vremenski postaji Zaplana do 26,3 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bil izmerjen identičen temperaturni minimum kot v Dolinci, obdobje zmrzali pa se je zaključilo nekaj dni prej. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med preostalimi vremenskimi podatki z Zaplane.

Dan pred pojavom slane je prevladovalo hladno in suho vreme. Oblačnost je zavrla dnevno ogrevanje, plohe pa so se Zaplani izognile. Vlažnost ozračja in tal je ostala nižja, s tem pa je bila tudi verjetnost za meglo, ki bi zavrla nočno ohlajanje, manjša. Za plohami, ki so v poznih večernih urah zajele območje severno od Zaplane, se je hitro razjasnilo in pričelo se je hladiti.

Do jutra se je temperatura 2 m nad tlemi spustila na 1,4 °C, pri tleh pa na -1,5 °C. Na izpostavljenih mestih v ožji okolici vremenske postaje Zaplana se je pojavila tudi slana. V noči na 18. maj je bilo pri tleh ponovno pod ničlo, vendar slane ni bilo moč opaziti. Na Zaplani se nizka majska jutranja temperatura zraka pojavi skoraj vsako leto, vendar je bila v obdobju meritev (2003) negativna temperatura zraka velikokrat izmerjena izključno pri tleh. V meteorološki hišici 2 m nad tlemi se je temperatura pod ledišče spustila v obdobju med 10. in 13. majem 2005 (-0,6 °C) ter 6. maja 2011 (-0,1 °C). 5. maja 2014 in 25. maja 2004 je obstala tik nad njim, saj je bilo 0,2 °C oz. 0,5 °C.

Jutranja slana, 17. maj 2016.

Ob koncu zadnjega merilnega obdobja, ki zajema čas med 6. aprilom in 6. majem, je prišlo do močne pozno spomladanske ohladitve. Najnižja temperatura zraka je bila v prvi jasni in mirni noči po hladni fronti, na Zaplani je bila to noč na 30. april, ko je tla še pokrivala tanka snežna odeja. V mrazišču Dolinca se je temperatura zraka spustila do -6,7 °C, v sosednjem mrazišču Dvojček pa celo do -7,2 °C. Le dan kasneje bi bila izmerjena najnižja majska temperatura od pričetka meritev, nasprotno je bila v mesecu aprilu izmerjena tudi že nižja temperatura kakor letos. V noči na 30. april se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na -1,8 °C. V Dolinci se je temperatura večkrat spustila globoko pod ničlo, navsezadnje je bilo še 6. maja -2,0 °C. Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 6. aprila, v mrazišču se je ogrelo do 22,4 °C in na vremenski postaji Zaplana do 22,0 °C. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med preostalimi vremenskimi podatki z Zaplane.

V soboto, 16. aprila popoldne in zvečer je bilo na Notranjskem moč opazovati lepe primerke fenskih oblakov z latinskim imenom lenticularis. Večinoma gre za srednje visoke oblake krožne oblike. Pogosto nastajajo v bližini gorskih vrhov in grebenov ter se z vetrom pojavljajo še veliko za njimi. Ob gorskih vrhovih se namreč zračni tok spremeni in se lahko nadaljuje v obliki valovanja. Na zračnih valovih oblaki nastajajo in v območju spuščanju zraka izginjajo, zato oblaki navidezno lebdijo na mestu (shematski prikaz nastanka tovrstnih oblakov).

Lečasti oblaki so nad Notranjsko vidni predvsem ob severnem vetru, ki oblake zanese iznad Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Tokrat so se tovrstni oblaki pojavili ob močnem jugozahodniku in z Zaplane so bili vidni na južnem obzorju, kjer je najlepši izmed njih vztrajal nad Zagoro, neposeljeno planoto med Logatcem in Postojno.

Pospešen posnetek s kamere na Medvedjem Brdu nad Logatcem.

Viri podatkov:

• vremenska postaja Medvedje Brdo

Z izjemo prvih nekaj marčevskih dni se je v obdobju med 6. marcem in 6. aprilom 2016 vreme ustalilo in mrazišča so po daljšem času temperaturno spet bolj odstopala od svoje toplejše okolice. 15. marca se je v mrazišču Dolinca temperatura zraka spustila najnižje v merilnem obdobju in sicer do -9,8 °C. V isti noči se je na vremenski postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo na -3,5 °C. Ob ustaljenem, suhem vremenu se je temperatura v mrazišču dvakrat spustila pod -9 °C in kar sedemkrat pod -7 °C. Še 27. marca se je ohladilo vse do -8,1 °C, v prvih nočeh aprila pa je bilo mrazišče tudi za 8 °C hladnejše od vremenske postaje Zaplana. Najtopleje je bilo ob jugozahodnem vetru 5. aprila, v mrazišču se je ogrelo do 21,3 °C in na vremenski postaji Zaplana do 21,1 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bila najnižja temperatura -9,5 °C 16. marca sredi noči. Podrobnejši podatki iz mrazišč so na voljo med preostalimi vremenskimi podatki z Zaplane.