V petek 6. maja se je na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani najnižja jutranja temperatura spustila na 0,1 °C, kolikor je izmerila samodejna postaja. Na podlagi tekočinskega minimalnega termometra pa se je temperatura spustila celo malo pod ledišče na -0,1 °C. Pri tleh je temperatura pod ledišče padla že dan pred tem, vendar je bila slana opažena le v najbolj izpostavljenih legah. Na bližnji meteorološki postaji Petkovec je bilo zanimivo nekoliko topleje z 0,3 °C, v Logatcu pa se je temperatura spustila na -1,3 °C.

Gre za eno od najnižjih majskih temperatur na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Z istim minimalnim alkoholnim termometrom je bila v obdobju od 9. do 13. maja 2005 izmerjena temperatura -0,6 °C, glede na nizke temperature le malo nad lediščem na višini dva metra od tal pa so se negativne temperature pri tleh v nekaterih letih pojavljale še ob koncu maja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Niz hladnih juter v obdobju od 14. do 22. aprila je upočasnil hiter razvoj vegetacije, ki je bil posledica izjemno tople prve dekade aprila. V četrtek 14. aprila se je na meteorološki postaji Spodnja Zaplana temperatura spustila na -1,7 °C, v jutrih, ki so sledila, pa se je zaradi oblačnosti, predvsem pa vzhodnega vetra, temperatura na standardni višini 2 m od tal v meteorološki hišici samo še enkrat spustila pod ledišče. Sicer pa je bila temperatura skoraj v vseh jutrih pri tleh negativna. Samodejna vremenska postaja ponoči nekajkrat ni zabeležila vetra, v resnici pa je, denimo v noči na nedeljo 17. aprila, prevladoval šibek vzhodni veter, ki je preprečeval razširitev temperaturnega obrata na Spodnjo Zaplano iznad Logaškega polja. V takih situacijah je meteorološka postaja Zaplana še najtoplejša v primerjavi s postajami v okolici in razmere v omenjenem nedeljskem jutru so bile glede tega precej tipične, saj je bila na Petkovcu in v Logatcu izmerjena negativna temperatura, hladneje kot na Spodnji Zaplani pa je bilo tudi na Vrhniki in celo na območju Miznega Dola na Zgornji Zaplani.

Noč na 18. april je bila jasna, vzhodni veter pa je bil dovolj šibek, da je sredi noči prevladal lokalni nočni veter iz smeri Logaškega polja, kar se je zgodilo šele po 2.00 uri zjutraj. Takrat je bilo na meteorološki postaji še 5 °C, ko se je pričelo intenzivneje ohlajati, do jutra pa se je temperatura spustila do -0,5 °C. Pri tleh je bilo izmerjeno -3,3 °C in zabeležena je bila šibka slana. To je najkasnejša zabeležena negativna temperatura na meteorološki postaji od pričetka avtomatskih meritev leta 2006. Na Zgornji Zaplani je bilo zaradi odsotnosti temperaturnega obrata bistveno topleje. V Šentjoštu nad Horjulom (642 m) je bila najnižja nočna temperatura 5,8 °C, na Katarini nad Ljubljano (660 m) 6,5 °C, na zasebni postaji Mizni Dol (626 m) pa je bilo zaradi nižje lege na bolj planotastem in vrtačastem območju nekoliko hladneje s 1,9 °C. Naslednje jutro je bila temperatura negativna le pri tleh, -2,5 °C, v meteorološki hišici pa se je ohladilo na 0,5 °C, 20. aprila pa je bila temperatura 1,7 °C oz. pri tleh -1,7 °C. Zadnjič je v opisanem časovnem obdobju temperatura pri tleh padla pod ledišče 22. aprila, ko je bilo -0,2 °C.

Postavlja se vprašanje, ali bodo vremenske razmere v letošnji pomladi datum z zadnjo negativno temperaturo pomaknile v še nekoliko kasnejši čas. V preteklosti so bile namreč negativne temperature zabeležene še bistveno kasneje. Z minimalnim alkoholnim termometrom je bila v obdobju od 9. do 13. maja 2005 izmerjena najnižja temperatura -0,6 °C, glede na nizke temperature le malo nad lediščem na višini dva metra od tal pa so se negativne temperature pri tleh pojavljale še ob koncu maja.

Obisk “bele gostje” na Spodnji Zaplani 18. aprila.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 13. februarja do 8. aprila, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -16,8 °C izmerjena 25. februarja. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -11,3 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 8. marca (-15,8 °C) in 9. marca (-13,8 °C). Ob koncu marca in v aprilu so bile temperature vse višje, kljub temu pa se je 22. marca ohladilo do -9,9 °C, 6. aprila pa do -5,8 °C. S temperaturo  25,7 °C je bilo v mrazišču ob zahodnem vetru najtopleje 7. aprila, istega dne pa je bila na meteorološki postaji nad mraziščem izmerjena dosedaj najvišja aprilska temperatura 25,8 °C. V mrazišču se je ob vzhodnem vetru predvidoma precej bolj ogrelo v soboto 9. aprila, podatki za omenjeni datum pa bodo na voljo šele v sklopu naslednjega merilnega niza.

Po prehodu hladne fronte v ponedeljek 4. aprila se je nad naše kraje razširil subtropski anticiklon s toplim zrakom. Pri tleh so sprva pihali vzhodni vetrovi in vsaj na Zaplani se prisotnost zelo toplega zraka ni pretirano poznala. Tako se je v sredo 6. aprila ob vzhodnem vetru ogrelo samo do 19 °C, veter pa se je na zahodno smer obrnil prepozno, da bi imelo to vpliv na najvišjo dnevno temperaturo. Jutro je bilo še hladno z najnižjo temperaturo 0,6 °C na višini 2 m nad tlemi, ter negativno temperaturo pri tleh, kjer se je ohladilo do okoli -3 °C.

Sledilo je nekaj izjemno toplih dni, saj je na nekaterih meteoroloških postajah temperatura kljub prvi tretjini meseca presegla doslej najvišje aprilske temperaturne vrednosti, ki so bile v preteklosti sicer izmerjene šele ob koncu meseca. V noči na četrtek je na meteorološki postaji Zaplana pihal zahodni veter in nočna temperatura se je spustila manj kot dan pred tem. Ohladilo se je do 6 °C, kar pa je bilo še vedno hladneje, kot v legah nad temperaturnim obratom (Šentjošt nad Horjulom ponoči 12 °C). Šibek zahodni veter je pihal tudi čez dan in temperatura se je za april povzpela najvišje od pričetka meritev temperatur na Zaplani jeseni 2002. Okoli 15.00 ure popoldne je temperatura dosegla svoj maksimum 25,8 °C, podobno toplo je bilo na sosednjih meteoroloških postajah Petkovec in Logatec (25,7 °C), na zasebnih meteoroloških postajah Vrhnika in Verd pa je bilo izmerjeno dobrih 28 °C. V Postojni je bilo izmerjeno 24,0 °C, na Katarini nad Ljubljano 25,0 °C in v Ljubljani 27,7 °C. Doslej je bilo na Zaplani v aprilu najtopleje 29. aprila 2007 s 24,7 °C, velikokrat pa temperatura v tem četrtem mesecu v letu ni presegla niti 20 °C.

Kot se je kasneje izkazalo je bil na Zaplani višek toplega obdobja 7. april, na bližnjih zasebnih meteoroloških postajah pa je bila najvišja temperatura zabeležena dva dni kasneje. V soboto 9. aprila je prevladoval vzhodni veter, ki je na Zaplani blažil dnevno ogrevanje. Ogrelo se je do 24,4 °C, na bolj zatišnih vremenskih postajah Logatec in Petkovec pa do 26,0 °C. V Postojni je bila izmerjena doslej najvišja aprilska temperatura 26,1 °C. Dan je bil izrazito suh, saj je bila na Zaplani minimalna relativna zračna vlažnost le 21 %, ki je nato na tako nizki ravni vztrajala še v prvi polovici noči.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– vremenski portal ARSO-meteo.si

Včasih so jutranje temperature na Zaplani še najvišje v vsej bližnji okolici. Takšne temperaturne razlike se pojavljajo ob suhih severovzhodnih vetrovih. Pomembno je, da je zrak suh, saj se ob vlažnem ozračju pojavi megla, ki ima spet drugačen vpliv na temperaturo. Ob suhem ozračju ima na temperaturo vpliv zlasti veter, ki na Zaplani meša ozračje in preprečuje močnejše nočno ohlajanje, medtem ko se lahko v bližnji okolici zaradi zatišja močneje ohladi. Takšna situacija se je zgodila v oktobru 2009, ko so bile na Zaplani prve jesenske temperature zabeležene kasneje, kot na območju Vrhnike, podobno pa se dogaja v teh dneh.

Potovanje zračne mase do Zaplane v obdobju med 16. in 21. marcem. Zračna masa se je proti koncu svoje poti, na prehodu čez Avstrijo in za višjimi gorskimi pregradami tudi nekoliko osušila. Kot ciljna točka je izbrana Zaplana z nadmorsko višino 550 m, točke na liniji pa so nanizane na vsakih 24 ur.

Zaradi vetra so bile noči na Zaplani zelo suhe z relativno vlažnostjo okoli 45 %. V noči na 20. marec se je ohladilo do 1 °C, na meteoroloških postajah v okolici, med drugim tudi na Vrhniki, pa se je ohladilo pod ledišče. Šlo je za advekcijsko ohladitev z vetrom, zato je bilo v nekaterih višjih legah, kjer je v nočnih urah zaradi odsotnosti temperaturne inverzije običajno topleje kot na Zaplani, celo hladneje. Tak primer je bila Katarina nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju z jutranjo temperaturo -0,5 °C. V splošnem se je v okolici Zaplane bolj ohladilo zaradi večjega zatišja pred severovzhodnim vetrom, v višjih legah pa je bilo hladneje zaradi večje nadmorske višine, saj se je ob odsotnosti temperaturne inverzije temperatura z višino zniževala. V noči na 21. marec je bil severovzhodni veter še močnejši, zaradi hladnejše zračne mase se je na Zaplani ohladilo do 0,1 °C, temperatura pa je obstala nad lediščem celo v Logatcu. Pod  0 °C se je ponovno ohladilo na Petkovcu in na Vrhniki.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– ARL NOAA

ÄŒez dan je temperatura na Spodnji Zaplani vztrajala pod lediščem, izmenjevala pa so se obdobja rosenja, rahlega dežja in zmrznjenega dežja. Žledu ni bilo lahko opaziti, saj je bilo padavin malo, prav tako je žled nastajal le na izpostavljenih legah. Prvi znak žleda so bile “podaljÅ¡ane” vodne kapljice na drevju v obliki ledenih sveč, kasneje pa je bila nekaj mm debela ledena plast opazna na večini izpostavljenih predmetov. Zaradi daljÅ¡ega toplejÅ¡ega obdobja so bila tla pretopla, da bi nastajala poledica. Tudi na masivnejÅ¡ih predmetih z večjo toplotno kapaciteto žled ni nastajal in tako termometrski zaklon v mrazišču Dolinca ni bil vkovan v led, prav tako je kot običajno deloval merilec dežja na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana.

Zmrzovanje kapljajoče deževnice.

Žled je bil lokalnega značaja, saj je bila na okoliških meteoroloških postajah, denimo na Vrhniki, Petkovcu in v Logatcu temperatura pozitivna. Na Spodnji Zaplani se je temperatura gibala med -0,3 in 0,0 °C, pihal pa je rahel vzhodni veter, ki je povzročal pobočno meglo. Na podlagi radiosondaže iz meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad so bile v jutranjem času negativne temperature v pasu med 600 in 1000 m nadmorske višine, višje pa se je z zahoda razširil okoli 400 m debel klin toplejšega zraka. Dež je  na Zaplani prešel v sneg v večernem času. V sredo 16. februarja se je na Zaplani pojavil še debelejši žled, v obeh primerih pa se žled v Logatcu ni pojavil.

Žled na drevesni vejici.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 23. januarja do 12. februarja, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura  -15,8 °C izmerjena 23. januarja zvečer. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -8,8 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 24. decembra zvečer (-15,6 °C), 4. februarja (-14,3 °C) in 10. februarja (-10,7 °C). Najvišja temperatura 17,2 °C je bila v mrazišču ob zahodnem vetru izmerjena 7. februarja, istega dne pa je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 16,9 °C.

V obdobju od 5. do 8. februarja je prevladovalo toplo in zelo suho vreme, v takšnih razmerah pa se mrazišča po temperaturah najbolj razlikujejo glede na bližnjo okolico. Zabeleženih je bilo nekaj zanimivih, ne pa tudi rekordnih temperaturnih vrednosti. 6. februarja se je v mrazišču Dolinca zaradi sence pričelo ohlajati ob 13.00 uri, ob 17.35 je bilo na meteorološki postaji Zaplana še 13,4 °C, v mrazišču pa že -1,2 °C. V noči na 8. februar, ko je bila izmerjena najnižja nočna relativna vlažnost je temperaturna razlika med mraziščem in meteorološko postajo Zaplana več ur skupaj znašala 13 K. Kljub suhi zračni masi večerno ohlajanje v mrazišču ni bilo posebej izrazito, poleg tega se ni pojavilo znotraj najtoplejšega in suhega februarskega obdobja. 24. januarja zvečer se je temperatura v mrazišču zniževala po stopnji 6 °C/h, kar je veliko manj od ohladitev novembra 2006 (-12,4 °C/h), ko na tleh zanimivo ni bilo snežne odeje. Ravno ostanki stare snežne odeje v Dolinci so bili v zadnjih dneh predvidoma glavni vzrok, da v mrazišču ni bilo zabeležnih ekstremnih dnevnih temperaturnih amplitud ter izrazitih večernih ohladitev. Snežna odeja namreč vpliva na vlažnostne razmere v mrazišču.

Tipični potek temperature v nizu suhih noči, ko je temperatura v mraziščih izrazito padla v večernem času, nato pa do jutra bolj ali manj stagnirala.

Najnižje nočne temperature se pojavljajo v plitvejših in s travo poraslih mraziščih, kjer pa v času meritev še nikoli ni bilo za več kot 15 °C hladneje, kot na meteorološki postaji Zaplana. Ta primat vsaj na območju Zaplane pripada zaprtim in poraščenim mraziščem.  V primeru, da nizkim jutranjim temperaturam ob šibkem vetru sledi izrazito dnevno ogrevanje, v takšnih mraziščih obleži plast hladnega zraka, temperaturno razliko pa lahko še okrepi snežna odeja, ki je prisotna v mraziščih, ne pa tudi na meteorološki postaji Zaplana. Do opisane kombinacije vremenskih razmer je prišlo 7. februarja okoli 13.00 ure, ko je bilo na postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca 16,7 °C, v zatišnem mrazišču Globoka dolina pri Jezercu pa kar -1,6 °C. Takšne temperaturne razlike med mrazišči Zaplane in njihovo okolico še niso bile izmerjene.

Visokim januarskim temperaturam so sledile rekordno visoke temperature za prvo dekado februarja. Območje visokega zračnega pritiska se je raztezalo nad osrednjim Sredozemljem, v višinah so pihali severozahodni, nižje pa šibki jugozahodni vetrovi, ki so dovajali toplo in suho zračno maso. V nižjih legah so bile velike dnevne temperaturne amplitude, mrzlim jutrom so sledili topli popoldnevi, v višjih legah nad temperaturno inverzijo pa so bile tople tudi noči.

Jutro 6. februarja je bilo na Spodnji Zaplani hladno s temperaturo -2,7 °C, čez dan pa se je ob šibkem zahodniku ogrelo do 17,0 °C, kolikor je bilo na Zaplani izmerjeno tudi ob koncu februarja 2008. Rekordno visoka temperatura za prvo dekado februarja je bila zabeležena na samodejni meteorološki postaji Boršt pri Gorenji vasi (21,1 °C), izjemno topla noč pa je bila zabeležna na meteorološki postaji Lisca (943 m) v Posavskem hribovju, kjer so se nočne temperature gibale okoli 12 °C. V splošnem je bilo hladneje po neprevetrnih nižinah. V večernem času se je na Spodnji Zaplani z razliko od višjeležečih krajev izrazito hladilo, še za dodatnih 5 °C hladneje pa je bilo na bližnjih zasebnih meteoroloških postajah Petkovec in Logatec. Na podlagi omenjenih večernih temperaturnih razlik se v mrazišču Dolinca zaradi zelo suhega zraka pričakujejo izjemne temperaturne amplitude in izrazite večerne ohladitve. Z izjemo prisojnih pobočij je mrazišče Dolinca pokrivala snežna odeja.

Pogled na Zaplano in mrč v Ljubljanski kotlini z Javornika (1240 m) nad Črnim Vrhom nad Idrijo. Fotografirano 6. februarja v času najvišjih temperatur.

V noči na 7. februar se je ponovno pojavila izrazita temperaturna inverzija. Na Spodnji Zaplani je bila temperatura ob 8:00 zjutraj -1 °C, na zasebni meteorološki postaji Šentjošt nad Horjulom (642 m) pa 12 °C. Zahodni veter se je nekoliko okrepil in na Zaplani je bila najvišja dnevna temperatura za desetinko stopinje Celzija nižja kot dan pred tem. Da bodo podatki iz mrazišč za opisano toplo obdobje zelo zanimivi, kažejo tudi terenske meritve temperature v mrazišču Globoka dolina v bližini meteorološke postaje Zaplana. V času, ko je bilo na meteorološki postaji 17 °C, na tleh pa so bile le še snežne krpe, je bila v tem zatišnem in senčnem mrazišču temperatura -1,6 °C, snežna odeja pa je bila debela še 40 cm. Takšne temperaturne razlike med mrazišči Zaplane in njihovo okolico še niso bile izmerjene.

Spodnja Zaplana je bila vse dni v območju temperaturne inverzije, nad njo je segala samo v noči na 8. februar. Ob 7:00 zjutraj je bilo 4 °C, v večini krajev pa je temperatura padla globoko pod ledišče. Istočasno je bilo na bližnjem Petkovcu -2 °C,  v Logatcu skoraj -4 °C, v Postojni pa celo -7 °C. Na meteorološki postaji Zaplana je bila zabeležna najbolj suha noč od pričetka meritev,  saj je bila najvišja relativna vlažnost ponoči le 37 %.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 25. decembra do 23. januarja, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -19,9 °C izmerjena 28. decembra sredi noči. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -11,1 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 27. decembra dopoldne  (-18,2 °C) ter 30. decembra zjutraj in zvečer (-17,6 °C). Pogoste so bile noči z izrazitim padcem temperature v večernih urah in nadaljnim ogrevanjem do jutranjih ur. Mrazišče je bilo večji del merilnega obdobja zasneženo, zaradi majhnih količin novozapadlega snega pa je sneg na prisojnih pobočjih praviloma skopnel kmalu po snežnih padavinah. Najvišja temperatura 12,8 °C je bila v mrazišču ob zahodnem vetru izmerjena 17. januarja, istega dne  pa je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 14,3 °C. Tolikšna razlika pri najvišji dnevni temperaturi je za zimski čas običajna, saj je mrazišče v primerjavi z zgornjo meteorološko postajo dlje časa v senci, hladna tla pa še dodatno zavirajo ogrevanje zraka.

18. decembra 2010 je bila v mrazišču Dvojček z laboratorijskim termometrom izmerjena za 4 °C nižja temperatura kot v sosednjem mrazišču Dolinca. Omenjena temperaturna razlika je bila povod, da je bilo v zadnjem merilnem nizu izvedenih nekaj meritev temperatur z omenjenim laboratorijskim termometrom. Ta je v nasprotju s stalnim termometrom v mrazišču Dolinca zelo primeren za terenske meritve, ugotovitve pa kažejo, da med obema termometroma obstajajo določene razlike, ki na podlagi spodnjega grafa izhajajo predvsem iz različne odzivnosti obeh termometrov. Laboratorijski termometer je bolj odziven od stalnega termometra in zato v času hitrega ohlajanja kaže tudi do 3 °C nižjo temperaturo. Ko se temperatura ustali, to je največkrat v drugi polovici noči, so razlike med termometroma manjše. Večja odzivnost laboratorijskega termometra pride do izraza tudi v času ogrevanja, ko lahko kaže celo višjo temperaturo od stalnega termometra. Laboratorijski termometer se odziva na vsak piš, medtem ko ima stalni termometer znotraj plastičnega ohišja večjo toplotno kapaciteto in se s tem počasneje odziva.

Potek temperature na meteorološki postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca.

Območje visokega zračnega pritiska se je iznad Sredozemlja razširilo nad naše kraje, pri tem je v višinah dotekal zelo topel zrak. Temperature v nižinah so bile odvisne predvsem od zadrževanja hladnejšega in bolj vlažnega zraka pri tleh. Visoke januarske temperature se največkrat ne pojavijo v vseh krajih hkrati, saj na območjih bližje morju močnejše ogrevanje pogosto preprečuje megla iznad Tržaškega zaliva, nižine v notranjosti Slovenije pa tudi čez dan pokriva tanka temperaturna inverzija s hladnejšim zrakom.

Otoplitev 14. januarja je razen Primorske zajela večji del Slovenije. Dnevne temperature so bile glede na nadmorsko višino še najnižje ob morju. V Portorožu se je zaradi oblačnosti ogrelo do 10,1 °C, nižje temperature so se poznale tudi še na Krasu, že v Postojni, na Katarini nad Ljubljano in v Ljubljani pa se je ogrelo na okoli 12 °C. V gorah se je na višini 1500 m ogrelo preko 10 °C, kar pa zaradi odsotnosti temperaturne inverzije v gorah ni nič izjemnega. Na Zaplani se je ob šibkem jugozahodniku ogrelo do 12,1 °C, realno pa je bila temperatura za okoli pol stopinje Celzija višja, saj meteorološko hišico v tem letnem času in na trenutni lokaciji zgodaj popoldne doseže senca. Podatki iz zasebne meteorološke postaje v Logatcu kažejo, da je bil tam dnevni temperaturni višek dosežen le malo kasneje kot na Zaplani. V Logatcu se je ogrelo na 13,6 °C in na Petkovcu pri Zaplani do 14,2 °C.

Svoj višek so temperature dosegle 17. januarja, ki je bil v meteorološkem smislu izjemno zanimiv dan. Ob zahodnem vetru so bile ponoči v višjih legah visoke temperature, zaradi temperaturne inverzije pa je bilo hladneje v nižjih legah. Med kraji je prišlo do velikih temperaturnih razlik, saj je bilo na Spodnji Zaplani -0,6 °C, v krajih nad 600 m nadmorske višine pa so se temperature gibale okoli 7 °C. Čez dan se je izrazito ogrelo in na Zaplani je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od pričetka meritev jeseni 2002. Ogrelo se je do 14,3 °C, na zasebnih meteoroloških postajah Logatec in na Petkovcu pri Zaplani pa na 14,9 °C oz. 15,3 °C. Z razliko od 14. januarja so bile na omenjenih treh postajah najvišje temperature izmerjene skoraj sočasno. Na Katarini nad Ljubljano so izmerili 14,0 °C, v Postojni 14,8 °C. Meteorološke razmere so bile precej drugačne kot tri dni pred tem. Visoke temperature so bile omejene na vmesni pas med Primorsko in Ljubljansko kotlino. V Portorožu se je zaradi nizke oblačnosti ogrelo le do 4 °C, v Ljubljani pa zaradi tanke plasti hladnega zraka pri tleh do 7,1 °C. Hladna in zatišna kotlinska lega je prišla do izraza tudi na zasebni vremenski postaji Vrhnika (6,5 °C) in na samodejni vremenski postaji v Idriji (7 °C), medtem ko je bilo že v bližnjem Borštu pri Gorenji vasi 15 °C.

V zadnjih zimah ob najhujšem mrazu temperature precej zaostajajo za rekordno najnižjimi temperaturami, povsem drugače pa je z najvišjimi temperaturami. Te so se v nekaj zadnjih zimah že večkrat povzpele preko 12 °C in se glede na podatke iz preteklosti približale najvišjim izmerjenim. Primeri januarskih otoplitev se med seboj precej razlikujejo, saj visoke temperature včasih zajamejo le posamezne dele Slovenije. Od pričetka meritev jeseni 2002 se je na Zaplani v januarju močno ogrelo še 12. januarja 2007. Temperatura se je povzpela do 12,8 °C,  vendar bi se lahko takrat ogrelo še bistveno bolj, če pri tleh ne bi pihal vzhodni veter, ki je na Zaplano dovajal hladnejši zrak iznad Ljubljanske kotline.  Na bližnjem Petkovcu se je v zatišju vzhodnega vetra ogrelo do 15,4 °C. Zaradi severozahodnega fena se je najbolj ogrelo v delu Ljubljanske kotline pod Karavankami in v Ljubljani je bila izmerjena doslej najvišja januarska temperatura 15,8 °C, na Primorskem pa zaradi oblačnosti ni bilo posebno visokih temperatur. 20. januarja 2008 je bilo na Zaplani izmerjeno 12,6 °C, še najtopleje pa je bilo zagotovo januarja 2002, ko se meritve temperature zraka na Zaplani sicer še niso izvajale. Ob šibkem jugozahodnem vetru se je najbolj ogrelo na Notranjskem, Primorsko je iznad morja pokrivala megla, nižine osrednje Slovenije pa je pokrivala temperaturna inverzija, ki jo je spremljala radiacijska megla. 29. januarja se je na meteorološki postaji Postojna ogrelo do 14,6 °C, na Katarini nad Ljubljano (660 m) do 16,0 °C in v Novi Vasi na Blokah (720 m) celo do 18,3 °C.

Viri podatkov:

– Državna meteoroloÅ¡ka služba meteo.si

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Mesečni bilten ARSO, januar 2007 in 2002

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Ogimet