Danes zjutraj je Spodnjo Zaplano pokrivala megla. Ta pogost vremenski pojav ne bi bil omembe vreden, če se megla ne bi pojavila sredi sušnega obdobja. Vlažnost ozračja je namreč nizka in tla so presušena, zato zelo težko pride do njenega nastanka.

Ljubljansko kotlino je pokrivala nizka oblačnost s spodnjo bazo nekaj 100 m nad tlemi. Oblačnost je torej nastala v takih višinah, da je na svoji poti v obliki megle prehajala višje hribe. V okolici kotline je tak hribu tudi Zaplana. Ob prehajanju nizkih oblakov oziroma pobočne megle na Zaplani piha tudi veter, kar je povsem drugače kot v nižinskih krajih z radiacijsko meglo, ki nastane v brezvetrnih in jasnih nočeh. Megla je trajala do 9. ure zjutraj, omejena je bila na območje Spodnje Zaplane, predvsem na zaselka Jerinov grič in Ograje, medtem ko je bilo v zaselku Prezid že več sončnega vremena. Megla prehaja iz Ljubljanske kotline v smeri Logatca čez tri najnižja sedla, in sicer so to Spodnja Zaplana, prelaz Smrekovec z regionalno cesto Vrhnika-Logatec in Vrhniški klanec z avtocesto.

Pogled iz grebena Zgornje Zaplane nad zaselkom Prezid v smeri Logatca.

Ob izteku omenjenih treh območij se megla sproti suši, kar je razvidno iz spodnjega posnetka, katerega hitrost je bila naknadno 8x povečana. Ob tem pride dinamika gibanja megle bolj do izraza. Na območju Spodnje Zaplane se megla suši nad zaselkom Prezid, na območju regionalne ceste ob prehodu na Logaško polje, na območju avtoceste pa megla pogosto sega največ do avtocestnega počivališče Lom.

V preteklosti so bile na območju Notranjske in Zaplane temperature precej nad 30 °C velika redkost, v zadnjem času pa se pojavljajo tudi večkrat v poletju. Vzrok je splošno ogrevanje podnebja, regionalno pa so lahko temperature višje kot drugod v okolici tudi zaradi izrazite suše. Velika sušnost tal na kraškem svetu Zaplane je vplivala na višjo temperaturo zraka že v lanskem avgustu, v letošnjem poletju pa se ta vzročno-posledična povezava kaže v še večji meri.

1. julija letos je bila na vremenski postaji Spodnja Zaplana izmerjena tretja najvišja temperatura zraka od pričetka meritev jeseni 2002, le dober mesec dni kasneje pa sta bili v dveh dneh izmerjeni še dve izjemno visoki temperaturni vrednosti. 5. avgusta se je ob jugozahodnem vetru po maksimalnem živosrebrnem termometru ogrelo do 34,6 °C, dan kasneje pa je bilo le za odtenek manj vroče s 34,3 °C. Predvidoma bi lahko bila v slednjem primeru ob odsotnosti popoldanske oblačnosti presežena tudi lanska rekordna vrednost 35,0 °C. Količina oblačnosti je naraščala v smeri dinarske gorske pregrade na jugozahodu, kar se je kazalo tudi po nekoliko nižji temperaturi v Logatcu in na Petkovcu. Na višji Zgornji Zaplani je bilo čez dan predvidoma do 2 °C hladneje.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

V mraziščih je najnižja temperatura zraka kot posledica radiacijskega ohlajanja dosežena v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah, medtem ko je sredi dneva v njih navadno podobno ali celo bolj toplo kot v njihovi okolici. 13. junija čez dan pa je bil v enem izmed mrazišč na Zaplani zabeležen zanimiv pojav ohladitve zaradi toče.

Ob nevihtah zajame vremensko postajo Zaplana (566 m) in dve bližnji mrazišči enaka zračna masa. Temperatura se povsod uskladi, saj hladen zrak zaradi močnejšega vetra in padavin zapolni tudi najglobje kotanje. Temperatura med vremensko postajo Zaplana in mrazišči se pogosto precej razlikuje, najhitreje pa se uskladi v primeru kakšne nevihte. To je vidno na spodnjem grafikonu, ki kaže razmere ob običajni nevihti z dežjem.

Enaka temperatura zraka na vseh treh merilnih mestih ob popoldanski nevihti 9. julija 2012.

V zgornjem primeru predstavlja manjšo posebnost zgolj mrazišče Globoka dolina, v katerem je bilo zaradi zaprtosti in zasenčenosti hladneje že pred samo nevihto, pa tudi po nevihti ohlajeni zrak se je v mrazišču obdržal dlje časa. Zato sta se ostali dve merilni mesti po temperaturi za krajši čas izenačili z Globoko dolino, nato pa se z ogrevanjem od nje ponovno oddaljili.

Nevihta 13. junija 2012 se je razlikovala od zgoraj omenjene nevihte po toči, ki je pokrivala tla. Iz naslednjega grafikona je razvidno, kako je temperatura po nevihti v mrazišču Dolinca in še posebej v Globoki dolini padla nižje kot na vremenski postaji Zaplana.

Ob nevihti s točo 13. junija 2012 je bila ohladitev izrazitejša v bolj zaprtih območjih, kot so mrazišča.

Vzrok za tako izrazito ohladitev v Globoki dolini je toča. Ob taljenju je bistveno bolj vplivala na nižjo temperatura zraka v zaprti in zatišni Globoki dolini kot pa v plitvem mrazišču Dolinca in na reliefno povsem odprti vremenski postaji Zaplana. Na vremenski postaji Zaplana je toča ohlajala plast zraka tik nad tlemi, v mrazišču Dolinca je njen vpliv segal malo višje (za 1 °C nižja temperatura), v Globoki dolini pa je zaradi manjšega volumna mrazišča (zraka) ta vpliv segel najvišje. 4,8 °C ob 14. uri sredi junija na nadmorski višini komaj 489 m je vsekakor omembe vreden mraz! Za primerjavo povejmo, da se je na 800 m visoki Ulovki, ki jo je nevihta sicer nekoliko zgrešila, ohladilo le do 10,6 °C.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 31. majem in 20. julijem, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka 1,1 °C izmerjena 15. junija. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je iste noči ohladilo do 8,9 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo predvsem v treh zaporednih nočeh v sredini junija. Po omenjeni najhladnejši noči je bilo 16. junija izmerjeno 1,9 °C, 17. junija pa 2,1 °C. Hladno je bilo še 17. julija zjutraj s temperaturo 2,6 °C, sicer pa v obravnavanem obdobju ni bilo zabeleženih kakšnih temperaturnih posebnosti.  V mrazišču je bilo najtopleje 1. julija, ko se je ob jugozahodnem vetru ogrelo do 33,4 °C. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi zatišne lege izmerjeno celo 34,0 °C.

Visoke temperature zraka so se tekom drugega vročinskega vala meteorološkega poletja 2012 ponekod zelo približale dosedanjim rekordnim vrednostim, v mestih in v nižjih hribih pa so bile zabeležene tudi tople noči z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C. Na Zaplani in v njeni okolici so bile noči hladnejše, najbolj vroče pa je bilo v nedeljo 1. julija, ko je temperatura presegla 34 °C. Temperaturna razlika med kraji je bila ob zmernem jugozahodnem vetru razmeroma majhna.

Na Spodnji Zaplani se je po podatkih samodejne postaje ogrelo do 34,1 °C, iz česar sledi, da se je nad 30 °C ogrelo po celotnem območju Zaplane, torej tudi v najvišjih predelih Ulovke in Planine nad Vrhniko. Najdaljši niz podatkov o najvišji dnevni temperaturi zraka je niz maksimalnega živosrebrnega termometra, po katerem se je ogrelo celo do 34,4 °C. To je tretja najvišja izmerjena temperatura od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Zelo visoka temperatura je bila izmerjena tudi na zasebni vremenski postaji v nižjem delu Petkovca (34,6 °C) in v Gornjem Logatcu (35,0 °C). Še bolj vroče je bilo na Zaplani ob koncu lanskega avgusta, ko se je ogrelo do 34,5 °C in 35,0 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

V dneh s plohami in nevihtami prihaja na majhnih razdaljah do velikih razlik v padli količini padavin. Razlike so še izrazitejše v primerih, ko nevihte dlje časa vztrajajo nad istim območjem. To se je ob relativno šibkih višinskih jugozahodnih vetrovih zgodilo 13. junija, ko je nevihta nastala v ožji okolici Spodnje Zaplane in se naknadno razširila še v smeri Vrhnike.

Že v dneh pred tem so bile padavine razporejene zelo neenakomerno, a ne tako kot pri nevihti 13. junija, ki je okoli poldneva nastala nad območjem Žibrš, Spodnje Zaplane in severnega dela Logaškega polja. Padavine so se z območja Žibrš kmalu premaknile bolj na severovzhod, kjer so se okrepile, se obnavljale približno uro, nato pa se še razširile v smeri Vrhnike.

Meritve padavin meteorološkega radarja na Lisci. Za ogled radarske animacije je potreben Adobe Flash player.

Po dveh nalivih in vmesnemu dežju je bilo na vremenski postaji Zaplana v dveh urah izmerjeno 24,7 mm dežja, padala pa je tudi toča v velikosti lešnika. Lokalnost vremenskega pojava potrjujejo podatki z 2 km oddaljene vremenske postaje Petkovec, kjer sta v tem času padla 2 mm dežja, ter podatki s postaje v Gornjem Logatcu, kjer so bili izmerjeni 3 mm dežja. Ob kasnejših večernih nevihtah se je dnevna količina padavin na Zaplani še povečala na 37,2 mm.

Razvoj nevihtnega oblaka nad območjem Zaplane, kakor ga je iz Ljubljane zabeležila spletna kamera Agencije RS za okolje.

Viri podatkov:

- podatki z zasebnih meteoroloških postaj

- vremenski portal ARSO-meteo.si

- arhiv meteorološkega radarja Lisca meteocenter.eu

- Google Maps

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 14. aprilom in 31. majem, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -4,7 °C izmerjena 18. maja. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je istega dne ohladilo na 1,3 °C. Termometer v mrazišču še vedno ni umerjen pri temperaturi pod 0 °C, zato je bila v času večjega mraza dejanska temperatura še nekoliko nižja od izmerjene. Posebnost so predvsem najnižje nočne temperature v drugi polovici meseca maja, ki so bile povsem primerljive tistim v aprilu. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 18. aprila (-4,5 °C), 19. maja (-4,4 °C) in 17. aprila (-3,5 °C). Temperatura se je v maju pod ledišče spustila v osmih dneh, kar je precej manj kot v maju 2004 (takrat 14 hladnih dni). Tudi izmerjenih -4,7 °C 18. maja ni ekstremnih, saj je bila ista vrednost pred osmimi leti zabeležena celo v juniju. V mrazišču je bilo najtopleje 12. maja, ko se je ob jugozahodnem vetru ogrelo do 29,1 °C. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi zatišne lege izmerjeno celo 30,2 °C.

Mrazu v začetku aprila so čez tri tedne sledile še zelo visoke dnevne temperature zraka. Ponekod je bila izmerjena najvišja aprilska temperatura doslej, na Zaplani pa kljub temperaturi okoli 25 °C rekordna vrednost ni bila presežena. Značilno za to obdobje visokih temperatur med 27. in 29. aprilom  je bilo menjavanje vetra. V enem dnevu je pihal vzhodni veter, v preostalih dveh pa jugozahodnik, kar je imelo pomemben vpliv na razporeditev najvišjih dnevnih temperatur v severnem delu Notranjske.

Na vremenski postaji na Spodnji Zaplani je bila najvišja temperatura izmerjena v nedeljo, 29. aprila, ko se je ob jugozahodnem vetru povzpela do 25,1 °C. Doslej najvišja aprilska temperatura 25,8 °C je bila na postaji zabeležena 7. aprila lani. Lansko aprilsko toplo obdobje se je pojavilo kar tri tedne bolj zgodaj in je bilo iz tega vidika bolj izjemno od letošnjega.

V bližnji okolici je bila najvišja temperatura zabeležena dan pred tem, v soboto 28. aprila, ko je prehodno pihal vzhodni veter. Ob taki smeri vetra je čez dan Zaplana navadno hladnejša od okolice, kar se je pokazalo tudi tokrat. Na Zaplani je bilo 24,9 °C, na Petkovcu 27,1 °C in v Logatcu 26,7 °C. V dneh z jugozahodnim vetrom je bila Zaplana kljub večji nadmorski višini malo toplejša od omenjenih dveh vremenskih postaj.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 22. februarjem in 14. aprilom, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -18,1 °C izmerjena 23. februarja. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je istega dne ohladilo na -6,3 °C. Do tako velike temperaturne razlike je prišlo zaradi snežne odeje, ki je v tistem času pokrivala tla. Ta bistveno bolj znižuje temperaturo zraka v mrazišču kot v njegovi okolici. Termometer v mrazišču še vedno ni umerjen pri nizkih temperaturah, zato je bila v času večjega mraza dejanska temperatura še nekoliko nižja od izmerjene. Temperatura se je pod -10 °C spustila še štirikrat, od tega dvakrat v aprilu. 2. aprila se je ohladilo na -10,1 °C, 9. aprila pa celo do -10,8 °C. To je najnižja aprilska temperatura v Dolinci po letu 2005, vendar je v preteklosti ob ugodnih vremenskih razmerah in ob prisotnosti snežne odeje zagotovo padla še precej nižje. V mrazišču je bilo najtopleje 28. marca, ko se je ob vzhodnem vetru ogrelo do 22,6 °C. Na bolj prevetreni meteorološki postaji Zaplana je bilo tega dne izmerjeno 20,3 °C. Zaradi skromnih snežnih padavin so bila v opisanem spomladanskem obdobju mrazišča skromno zasnežena in snežna odeja je skopnela najkasneje do sredine marca.

Obsežno območje visokega zračnega tlaka nad srednjo in zahodno Evropo je k nam z višinskimi severozahodnimi in zahodnimi vetrovi pri tleh preusmerjalo za ta čas zelo topel zrak. Najtoplejši zrak je v višinah vztrajal med petkom in soboto 25. februarja. Zaradi zahodne smeri vetra je temperatura na Zaplani segla najvišje v petek, v soboto pa se je ob obratu vetra iz severovzhoda težišče najvišjih temperatur pomaknilo v skrajni zahodni del Slovenije. Dolgotrajnim, a ne rekordno nizkim temperaturam v prvi polovici februarja so torej zelo hitro sledile za ta čas rekordno visoke temperature.

V petek, 24. februarja zjutraj, se je otoplitev poznala predvsem v krajih nad temperaturnim obratom, kjer temperatura tudi ponoči ni padla pod ledišče. Drugače je bilo v okolici Logatca in na Zaplani, kjer se je temperatura še spustila do okoli -2 °C. Plitvo plast hladnega zraka je zahodni veter kmalu premešal in do zgodnjih popoldanskih urah se je temperatura zraka povzpela do za ta čas rekordnih vrednosti. Najvišja februarska temperatura na Zaplani je bila po letu 2003 17,0 °C, tokrat pa je bila ta vrednost presežena s 17,4 °C. Podobno visoka temperatura je bila izmerjena tudi v Logatcu in na sosednjem Petkovcu.

Snežna odeja se je pospešeno talila in posedala. Zanimiv pojav je bil opažen v mrazišču Dvojček, kjer je na dnu nastalo manjše jezero. Voda je bila pod snežno odejo prisotna že v času nizkih temperatur in debelejše snežne odeje nekaj dni pred tem. Voda ima verjetno izvor še iz časa zadnjega obilnega sneženja. Pred samim sneženjem je namreč deževalo, takrat so bila tla v mrazišču globoko zamrznjena in pokrita s tanko snežno odejo, s tem pa voda ni imela odtoka. V nadaljevanju jo je pokrila debelejša snežna odeja, ob otoplitvi se je ponovno pojavila na površju in se količinsko verjetno še povečala zaradi dotekajoče snežnice. Še precej več vode se je zadržalo na dnu vrtače v južnem delu naselja Ograje.

Luža na snežni odeji v mrazišču. Foto: Iztok Miklavčič

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj