Oktobrski temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven, vendar je znašal le pol stopinje Celzija. Osrednji mesec meteorološke jeseni je zaznamovalo pogosto oblačno vreme s padavinami, ob premiku urinih kazalcev na zimski čas pa se je očitno premaknilo tudi vreme, ki je postreglo s pravim zimskim vremenom.

Povprečna mesečna temperatura je znašala 9,7 °C, povprečna najnižja 7,2 °C, povprečna najvišja pa 13,7 °C. Mesec je bil po temperaturi nekoliko nadpovprečen glede na 7-letno merilno obdobje vremenske postaje Zaplana. Glede na najtoplejši oktober 2006 je odklon znašal -1,6 °C, glede na najhladnejši oktober v letih 2010 in 2011 pa 2,5 °C. Najnižja temperatura je bila -3,2 °C (30. oktobra), najvišja pa 20,6 °C (19. oktobra). Ob koncu meseca so se zvrstili štirje zaporedni hladni dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem. Prva negativna temperatura 2 m od tal v vremenski hišici na Spodnji Zaplani je bila zabeležena šele 28. oktobra. To je relativno pozno, na vremenski postaji se je od pričetka meritev leta 2002 prva zmrzal kasneje pojavila le še v novembru 2004. Prva jesenska negativna temperatura podobno kot lansko leto ni bila zabeležena v kakšni jasni in mirni noči pod vplivom temperaturne inverzije, temveč v času padavin in vetra. Padlo je 160,9 mm padavin, kar je 75 % oktobrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Največ padavin v enem dnevu, 56,5 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 28. oktobra zjutraj, ko je del padavin padel tudi v obliki snega. To je že drugi zaporedni oktober, v katerem je bila zabeležena za ta mesec nenavadno debela snežna odeja. 28. oktobra zvečer in zjutraj naslednji dan je na vremenski postaji snežna odeja segala 23 cm visoko. To je bil na Zaplani verjetno največji vremenski dogodek v oktobru, ponekod drugod pa bi lahko to vlogo pripisali tudi močnemu dežju, ki je Zaplano večinoma obšel nekoliko bolj zahodno in severno. V oktobru je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri. Lega ob Ljubljanski kotlini je prišla do izraza v času ustaljenega vremena v dneh po 20. oktobru, ko je Zaplana izstopala po dolgotrajni megli in nizkih dnevnih temperaturah.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani oktobra 2012.

Posnetek zimskega prebliska, ki se je podobno kot lani tudi letos prvič zgodil že v oktobru.

Septembrski temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal dobro stopinjo Celzija. Prvi mesec meteorološke jeseni je zaznamovalo pogosto oblačno vreme s količino padavin blizu povprečja, najvišja izmerjena temperatura v mesecu pa je bila ena od najnižjih za mesec september v zadnjih nekaj letih.

Mesec je bil po temperaturi dokaj povprečen glede na 7-letno merilno obdobje vremenske postaje Zaplana. Povprečna mesečna temperatura je znašala 14,4 °C, povprečna najnižja 10,7 °C, povprečna najvišja pa 19,4 °C. Mesec je bil za 2 °C hladnejši od najtoplejšega septembra v lanskem letu in za 2,5 °C toplejši od najhladnejšega v letu 2007. Najnižja temperatura je bila 3,2 °C (21. septembra), najvišja pa 23,5 °C (10. in 11. septembra). Nizka jutranja temperatura 21. v mesecu ni bila izjemna, saj se je po letu 2002 temperatura v septembru nižje kot letos spustila petkrat, tudi povsem na začetku meseca, medtem ko je bila v letu 2008 celo negativna. Glede na povprečno najvišjo dnevno temperaturo mesec ni bil hladen, po drugi strani pa se čez dan niti enkrat ni pretirano ogrelo. Po izmerjenih 30 °C v lanskem septembru se je namreč letos zaradi oblačnega vremena ogrelo le do 23,5 °C. Nižja temperatura je bila izmerjena le še v izjemno namočenem septembru 2010. 27. septembra je bila ob južnem vetru predvsem na Primorskem in na Krasu zabeležena topla noč z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C, na Notranjskem pa za ta čas svojevrsten rekord ni bil zabeležen in tudi na Zaplani se je temperatura tisto noč gibala okoli 17 °C. Padlo je 193,7 mm dežja, kar je 90 % septembrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Največ padavin v enem dnevu, 77,6 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 13. septembra zjutraj. V zadnjem tednu dni meseca je vremenskim napovedim in splošno deževnemu vremenu navkljub na Zaplani padlo relativno malo dežja, ki je bil sicer omejen na skrajni severozahod države. V septembru je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri in samo v zadnji tretjini meseca je prevladoval jugozahodnik. Tega so spremljali tudi močnejši sunki vetra, ki pa zaradi dokaj zatišne lege vetromera niso bili zabeleženi.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani septembra 2012.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Za najbolj vroče meteorološko poletje v Sloveniji in njeni soseščini velja poletje 2003. Letošnje poletje se po povprečni temperaturi predvsem zaradi manj vročega junija uvršča na drugo mesto, vendar bi lahko bilo po kakšnih drugih vremenskih kazalcih na nekaterih območjih države tudi na prvem mestu. Temperaturni odklon treh poletnih mesecev junij-avgust je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal do 4 °C. Do tako izrazito pozitivnega temperaturnega odklona bi seveda težko prišlo brez pojava suše, ki se je še posebej v jugozahodnem delu države stopnjevala do domala katastrofalnih razsežnosti.

Na Zaplani je minilo najtoplejše poletje od pričetka vsakodnevnih meritev temperature zraka leta 2006. Povprečna temperatura zraka je znašala 19,4 °C, povprečna najnižja 13,6 °C, povprečna najvišja pa 26,0 °C. Poletje je bilo za 1,2 °C toplejše od doslej najtoplejšega poletja v lanskem letu in za 1,8 °C toplejše od poletja 2006, do zdaj najhladnejšega poletja v obdobju meritev. Nekaj zadnjih poletij je bilo po povprečni temperaturi med seboj precej podobnih in iz tega vidika je izstopajoče predvsem letošnje poletje. Najnižja temperatura je bila 6,7 °C (27. avgusta), najvišja pa 35,6 °C (22. avgusta). Temperatura je v kar dveh dneh presegla 35 °C, zabeležen pa je bil tudi nov vročinski rekord. Po živosrebrnem termometru je bilo izmerjeno celo 35,9 °C, v vsakem primeru pa je bila to nova najvišja temperatura od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Zabeleženih je bilo 55 toplih dni s temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v 22 dneh. V številu vročih in toplih dni letošnje poletje v obdobju po letu 2006 nima konkurence, kot bo razvidno iz nadaljevanja je preseglo celo po vročini izjemno poletje 2003. Padlo je 247,3 mm dežja, kar je malo več kot polovica poletnega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Ena izmed sicer redkih neviht je 13. junija Spodnji Zaplani prinesla tudi točo.

Podatki z ostalih merilnih mest po Zaplani

V spodnji tabeli so podane temperature s treh merilnih mest na Zaplani. Glavne vremenske postaje na Spodnji Zaplani, višinskega merilnega mesta na vrhu Ulovke in termometra v mrazišču Dolinca. Razvidno je, da so zaradi večje nadmorske višine dnevne temperature na Ulovki nižje od tistih na Spodnji Zaplani, obratno pa je pri nočnih temperaturah, ki so lahko na Ulovki zaradi lege v zgornjem delu temperaturne inverzije precej višje. To se pri Ulovki kaže s pojavom toplih noči, glede tega pa je bil zanimiv zlasti 22. avgust, ko se na Ulovki tudi ponoči ni ohladilo pod 22,6 °C. Na Ulovki visoke nočne temperature precej višajo temperaturno povprečje, ki je bilo v avgustu le za 0,1 °C nižje od povprečja Spodnje Zaplane. Vzrok za to razliko je zagotovo tudi majhno število padavinskih dni, v katerih na Ulovki ne bi bilo hladneje samo čez dan, temveč tudi ponoči. Največ toplih noči je bilo predvidoma v pasu med 650 in 700 m nadmorske višine, še posebno zato, ker je bilo na Ulovki zabeleženo kar nekaj noči z minimalno temperaturo le malo pod 20 °C. V mrazišču Dolinca je temperatura celo dvakrat padla pod ledišče, zaradi bistveno hladnejših noči pa je daleč najnižje tudi temperaturno povprečje.

Podatki s treh merilnih mest na Zaplani za obdobje med 1. junijem in 31. avgustom 2012.

Primerjava z meteorološkim poletjem 2003

Kot je že bilo zapisano je bilo v Sloveniji najbolj vroče poletje leta 2003. Pravkar minulo poletje se po povprečni temperaturi predvsem zaradi manj vročega junija s poletjem 2003 ne more kosati, do drugačnih zaključkov pa pridemo, če upoštevamo še kakšen drugi vremenski kazalec.

1. Višina padavin

Podatki kažejo, da je bilo poletje 2003 zaradi ugodnejše razporeditve padavin na območju Zaplane manj sušno od letošnjega poletja. V spodnjem grafikonu so podatki o letošnjih padavinah na vremenski postaji Zaplana in padavinah v Rovtah in Logatcu za leto 2003. Pri interpretaciji podatkov je potrebno upoštevati dejstvo, da je letos zaradi lokalnih neviht v okolici Vrhnike in na Zaplani padlo več dežja kot v Logatcu ter v njegovem zahodnem in južnem zaledju. Po podatkih zasebne vremenske postaje je v poletju 2012 v Logatcu padlo samo 206 mm padavin. Tako so bile v večini krajev občine Logatec padavinske razmere še slabše od razmer, ki jih kaže spodnji grafikon za območje Zaplane.

Letošnja kumulativa padavin na Zaplani v primerjavi s kumulativo na dveh ARSO padavinskih postajah v poletju 2003.

2. Najvišja dnevna temperatura zraka

Večja sušnost omogoča skupaj z manjšo količino oblačnosti, bolj suhimi tlemi in nižjo zračno vlažnostjo tudi višjo dnevno temperaturo zraka. V poletju 2003 se je na Zaplani s pomočjo živosrebrnega termometra že beležila najvišja dnevna temperatura, ti podatki pa so osnova za primerjavo z letošnjim poletjem. Ker za leto 2003 obstajajo le podatki omenjenega termometra, podatki z novejše samodejne postaje pa niso povsem identični, je bil pri analizi upoštevan le živosrebrni termometer. Ta običajno kaže dve ali tri desetinke stopinje Celzija višjo temperaturo, tako da v letošnjem poletju po tem termometru ni bilo samo 22 vročih dni s temperaturo 30 °C in več, temveč kar 24. V poletju 2003 je bilo na Zaplani 18 vročih dni.

Letošnje poletje je bilo bolj ekstremno tudi ob upoštevanju novih vročinskih rekordov. V poletju 2003 je bila najvišja izmerjena temperatura 34,3 °C, v minulem poletju pa je bila ta vrednost presežena kar štirikrat! Absolutni rekord iz leta 2003 je bil presežen za 1,6 °C in zdaj znaša 35,9 °C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– podatki z zasebne vremenske postaje Gornji Logatec

Temperaturni odklon v avgustu je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal 4 °C. Mesec je zaznamovala huda, ponekod celo rekordna vročina, ki je letošnji avgust po povprečni mesečni temperaturi postavila le za rekordni avgust 2003. Suša se je stopnjevala do te mere, da je mestoma prihajalo do motenj pri preskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Razmere so se izboljšale šele z deževnim obdobjem, ki se je pričelo ravno zadnji dan v mesecu.

Na Zaplani je minil najtoplejši avgust od pričetka vsakodnevnih meritev temperature zraka leta 2006. Povprečna mesečna temperatura zraka je znašala 20,3 °C, povprečna najnižja 13,5 °C, povprečna najvišja pa 27,8 °C. Mesec je bil še za 0,7 °C toplejši od doslej najtoplejšega avgusta v lanskem letu in za celih 5 °C toplejši od avgusta 2006, do zdaj najhladnejšega avgusta v obdobju meritev. Najnižja temperatura je bila 6,7 °C (27. avgusta), najvišja pa 35,6 °C (22. avgusta). Temperatura je v kar dveh dneh presegla 35 °C, zabeležen pa je bil tudi nov vročinski rekord. Izmerjenih 35,6 °C po samodejni vremenski postaji in 35,9 °C po živosrebrnem termometru je nova najvišja temperatura od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Po pregledu arhivskih podatkov za bližnjo okolico Zaplane imamo lahko že lanskih 35,0 °C za absolutni rekord, letos pa je bila ta vrednost presežena še za stopinjo! Zabeleženih je bilo 22 toplih dni s temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v 9. dneh. V številu vročih dni je bil enakovreden samo julij 2006, v katerem pa je bilo nekaj toplih dni več. Upoštevajoč šibkejše Sončevo sevanje v zadnji tretjini poletja je bila vročina v letošnjem avgustu, podobno kot v lanskem letu, res nekaj posebnega. Padlo je 56,5 mm dežja, kar je manj kot polovica avgustovskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Največ padavin v enem dnevu, 31,2 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 27. avgusta zjutraj. Neskladje med gornjim podatkom o mesečni višini padavin (56,5 mm) in spodnjim grafikonom (70 mm) izhaja iz same metodologije, saj se padavine 31. avgusta po 8. uri zjutraj prištevajo že k mesecu septembru. Zaradi lokalnih neviht 16. avgusta, ki so dobro namočile predvsem okolico Vrhnike skupaj z Zaplano in povsem obšle okolico Logatca, je prišlo do večjih razlik v vegetacijski suši med obema občinama. V avgustu je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2012.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Na nekaterih slovenskih meteoroloških postajah z dolgoletnim merilnim nizom je minil eden od najtoplejših julijev doslej. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal 3 °C. Na območju Notranjske je bil mesec izrazito sušen, vendar tako ni bilo prav povsod po Sloveniji.

Na Zaplani je minil drugi najtoplejši julij od pričetka rednih meritev temperature leta 2006. Povprečna mesečna temperatura zraka je znašala 19,8 °C, povprečna najnižja 14,4 °C, povprečna najvišja pa 26,3 °C. Mesec je bil za 0,8 °C hladnejši od najtoplejšega julija 2006 in za 1,8 °C toplejši od lanskega, do zdaj najhladnejšega julija v obdobju meritev. Najnižja temperatura je bila 9,7 °C (17. julija), najvišja pa 34,1 °C (1. julija). To je bila tretja absolutno najvišja izmerjena temperatura od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Zabeleženih je bilo 21 toplih dni s temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v 9 dneh. V številu toplih dni je bil julij 2006 bolj ekstremen, enak pa je bil po številu vročih dni. Mesec je bil izrazito sušen, suša pa se je zaostrila predvsem po zadnjih izrazitejših padavinah 12. julija. Padlo je 53,4 mm padavin ali 35 % julijskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Največ padavin v enem dnevu, 23,1 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 10. julija zjutraj. V zadnjih nekaj letih je bil na vremenski postaji sušnejši le še julij 2006, vendar je bila ponekod drugod padavinska slika zaradi neviht tudi drugačna. Za primerjavo je potrebno omeniti, da je julija v Ljubljani padlo enkrat več padavin kot na Zaplani, ki ima hkrati tudi neugodno strukturo tal na kraškem terenu. Velika sušnost tal je na Zaplani in nasploh v krajih Notranjske še povišala dnevno temperaturo zraka, kar se je kazalo po tem, ko so posamezne vremenske postaje na Notranjskem kljub večji nadmorski višini zlahka presegale 30 °C in beležile podobno visoke temperature kot nekatere nižinske postaje v osrednji Sloveniji. V juliju je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2012.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Na nekaterih slovenskih meteoroloških postajah z dolgoletnim merilnim nizom je minil drugi najtoplejši junij doslej. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal 3 °C. Mesec je bil podpovprečno namočen, vendar ni zaostajal veliko od običajne junijske količine padavin. Zaradi lokalnih neviht je bil odklon od padavinskega povprečja ponekod še manjši, kar se je zaradi obilnih nalivov 13. junija zgodilo ravno na primeru Zaplane.

Na Zaplani je minil najtoplejši junij od pričetka rednih meritev temperature leta 2006. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je znašala 18,0 °C, povprečna najnižja 12,9 °C, povprečna najvišja pa 24,0 °C. Najnižja temperatura je bila 7,0 °C (14. junija), najvišja pa 32,0 °C (30. junija). Mesec je bil za 0,3 °C toplejši od prej najtoplejšega junija 2007 in za 2 °C toplejši od najhladnejšega junija 2009.  Zabeleženih je bilo 12 toplih dni s temperaturo nad 25 °C, štirje vroči dnevi s temperaturo nad 30 °C pa so se zvrstili v zadnji tretjini meseca. V številu toplih in vročih dni je bil na vremenski postaji Zaplana bolj ekstremen le še junij 2006. Mesec je bil dokaj povprečno namočen, saj je padlo 137,4 mm ali 90 % junijskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Časovno so bile padavine razporejene neenakomerno, saj je po namočeni prvi polovici meseca nastopilo sušno obdobje. Največ padavin v enem dnevu, 36,7 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 14. junija zjutraj. Dan poprej so bile obilne padavine z manjšo točo na območju Zaplane in Vrhnike, marsikje drugod pa so skoraj povsem izostale. Tako je bila ob koncu meseca količina padavin na Zaplani večja kot v bližnji okolici, odklon od dolgoletnega povprečja pa manjši. V juniju je izrazito prevladoval vzhodni veter, vendar delež jugozahodnega vetra, kot je to sicer običajno na vremenski postaji Zaplana, ni bil zanemarljiv.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2012.

Viri podatkov:

– spletne strani arso.gov.si

Meteorološka pomlad 2012 je bila na območju osrednje Slovenije za dobri 2 °C toplejša od dolgoletnega povprečja med letoma 1961 in 1990. Omenjeno trimesečje marec-maj so zaznamovala tudi redka, a toliko bolj očitna temperaturna nihanja, kot so zelo nizke jutranje temperature v aprilu ali pa zelo hitra in izrazita ohladitev v maju. Prva tretjina pomladi je bila zelo suha, nadaljevalo se je sušno obdobje še iz lanskega leta in zime, nato pa sta sledila bolj namočena meseca april in maj. Snežne razmere so bile slabe in povsem neprimerljive z razmerami v preteklosti.

Povprečna temperatura na Zaplani je bila 9,7 °C, povprečna minimalna 4,4 °C in povprečna maksimalna 16,0 °C. Od pričetka meritev pred šestimi leti je bila v najtoplejši pomladi 2007 povprečna temperatura še za 1,1 °C višja, v najhladnejši pomladi 2006 pa je bilo hladneje za 1,9 °C. Najnižja letošnja pomladna temperatura je bila zabeležena 8. marca (-5,2 °C), najvišja pa 12. maja (30,2 °C). V marcu je bila najnižja izmerjena temperatura relativno visoka za omenjeni mesec. Skoraj jo je presegla temperatura 9. aprila, ko se je spustila do -5,0 °C in ki je ponekod povzročila tudi pozebo. Nad 25 °C se je ogrelo v petih  dneh, v enem primeru, po nekaterih podatkih najbolj zgodaj v nekaj zadnjih desetletjih, pa je temperatura presegla celo 30 °C. Pod ledišče se je temperatura spustila v 13 dneh, negativna temperatura je bila na dva metra višine v meteorološki hišici nazadnje zabeležena 10. aprila, pri tleh pa še 18. ali 19. maja. Zadnja negativna temperatura je bila v meteorološki hišici zabeležena v okviru povprečja zadnjih nekaj let, pri tleh pa je bila zabeležena nekaj dni kasneje. Padlo je 285,5 mm padavin, kar je 75 % dolgoletnega spomladanskega povprečja padavin na meteorološki postaji v bližnjih Rovtah. Le v maju je bila višina padavin nekoliko nad povprečjem, medtem ko je bila v marcu celo rekordno nizka, saj je marsikje po Sloveniji minil doslej najtoplejši in najbolj osončen marec v zgodovini meritev. To je bila že šesta pomlad zapovrstjo, ko na območju Zaplane ni prišlo do poznega spomladanskega sneženja, ki se je v preteklosti največkrat pojavilo v aprilu, včasih pa tudi še v maju.

Maj 2012 po temperaturi ni veliko odstopal od povprečja zadnjih nekaj let. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal 1,5 °C. Mesec je bil nadpovprečno namočen, po večletnem premoru pa si bomo sredino meseca zapomnili po t. i. ledenih možeh.

Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je znašala 13,0 °C, povprečna najnižja 7,3 °C, povprečna najvišja pa 19,9 °C. Najnižja temperatura je bila 1,3 °C (18. maja), najvišja pa 30,2 °C (12. maja). Zabeleženi so bili trije topli dnevi s temperaturo nad 25 °C, predvsem pa je bil zelo zgodaj zabeležen dan z najvišjo dnevno temperaturo nad 30 °C. V maju je bila zelo hladna zračna masa prisotna dvakrat, vendar je šel razvoj vremena v smeri, da ni prišlo do posebej nizkih temperatur ali sneženja. V obdobju med 17. in 19. majem se je na območju vremenske postaje Zaplana temperatura pri tleh predvidoma gibala okoli ledišča, medtem ko je 2 m od tal v meteorološki hišici ostala nad 0 °C. Ledeni možje tudi niso prekinili niza pomladi, ki so v zadnjih letih minile brez aprilskega ali majskega sneženja. Kot je razvidno iz spodnjega grafikona je bilo v preteklosti na tem območju Notranjske majsko sneženje redko in da v omenjenem mesecu ni obilneje snežilo že zadnjih 27 let (zaradi večje nazornosti je na grafikonu 0,5 cm debela snežna odeja pripisana tudi primerom, ko v času jutranjih meritev snežna odeja ni bila prisotna, je pa v zadnjih 24 urah snežilo ali je bila zabeležena snežna odeja). Letošnjih ledenih mož se tako ne bomo spominjali po posebnem mrazu ali poznemu sneženju, temveč še najbolj po 17-urnem prehodu iz poletnih 30 °C na temperaturo le malo nad ničlo v noči na 13. maj. Mesec je bil nadpovprečno namočen, saj je padlo 134,9 mm ali 116 % majskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Padavine so bile razporejene enakomerno, bilo je veliko padavinskih dni, večja dnevna količina padavin pa je bila zabeležena le enkrat. Tako je bilo 46 mm padavin za zadnjih 24 ur izmerjeno 13. maja zjutraj, ko je prišlo do že omenjene močne ohladitve. V maju je izrazito prevladoval vzhodni veter, ki se na območju Zaplane kaže bodisi kot dnevni pobočni veter iz smeri Ljubljanske kotline, bodisi kot veter, ki je posledica splošnih severovzhodnih vetrov v zaledju odhajajočih vremenskih front in ciklonov.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani maja 2012.

Majska višina snega ob 8. uri zjutraj na meteorološki postaji Rovte; v kakšnem letu je bila snežna odeja zaradi obilnejših padavin debelejša celo v nižje ležečem Logatcu.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

April 2012 je bil po temperaturi in padavinah dokaj povprečen mesec, seveda pa brez vmesnih vremenskih nihanj ni šlo. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal 1 °C. Na začetku meseca so bile za ta čas izmerjene nizke, ob koncu meseca pa zelo visoke temperature. Veliko je bilo dni s padavinami, na vremenski postaji Zaplana pa je minil že šesti zaporedni april brez snežne odeje.

Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je znašala 8,8 °C, povprečna najnižja 4,5 °C, povprečna najvišja pa 14,1 °C. Najnižja temperatura je bila -5,0 °C (9. aprila), najvišja pa 25,1 °C (29. aprila). Zabeleženi so bili trije hladni dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C, nazadnje je temperatura pod ledišče padla 10. aprila, pri tleh pa še deset dni kasneje. Bistveno je bilo predvsem hladno jutro 9. aprila s temperaturo -5,0 °C na višini dveh metrov od tal v meteorološki hišici in temperaturo -9,0 °C tik nad tlemi. Zaradi suhega zraka in počasnejšega razvoja vegetacije pri tem očitno ni prišlo do hujše pozebe. V dveh dneh je temperatura presegla 25 °C, izmerjenih 25,1 °C pa je druga najvišja aprilska temperatura na vremenski postaji Zaplana. Padlo je 129,6 mm padavin, kar je dobrih 80 % aprilskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Padavine so bile razporejene enakomerno, bilo je veliko padavinskih dni, večje dnevne količine padavin pa ni bilo zabeležene. Največ, 19 mm padavin, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 7. in 8. aprila zjutraj. Zabeležen je bil pojav nevihte in tudi sodre. Na vremenski postaji Zaplana je minil že šesti zaporedni april brez snežne odeje, kar je velik odklon od običajnih razmer v bližnji preteklosti, saj se je do leta 2006 aprilski sneg pojavljal praktično vsako drugo leto. 8. aprila dopoldne je meja sneženja sicer segla tudi do Spodnje Zaplane, nato pa je snežilo še ob popoldanskih plohah, vendar do nastanka snežne odeje ni prišlo. V aprilu je prevladoval vzhodni veter, v skoraj enakem deležu pa je bil zastopan tudi veter iz približno jugozahodne smeri.

Višek sneženja 8. aprila so predstavljale snežne plohe, nastale že v času po samem prehodu vremenske fronte.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani aprila 2012.

Marec 2012 je bil vremensko zelo stanoviten mesec. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije močno pozitiven in je presegel 4 °C. Po podatkih ljubljanske meteorološke postaje z najdaljšim neprekinjenim merilnim nizom v Sloveniji je v tem delu države minil drugi najtoplejši marec v zadnjih 150 letih in najbolj osončen marec v vsaj zadnjih 60 letih. Na vremenski postaji Zaplana je bil to najbolj suh in daleč najtoplejši marec doslej, nekoč najbolj zasneženi mesec v letu pa je minil tudi povsem brez snežnih padavin in snežne odeje.

Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je znašala 7,5 °C, povprečna najnižja 1,4 °C, povprečna najvišja pa 14,1 °C. Najnižja temperatura je bila -5,2 °C (8. marca), najvišja pa 21,9 °C (29. marca). Zabeleženih je bilo deset hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo 0 °C ali nižjo, v treh dneh pa je temperatura presegla 20 °C.  Mesec je bil še za dodatnih 1,5 °C toplejši od že tako izjemno toplega marca 2007. Padlo je 21,0 mm padavin, kar je manj kot četrtina marčnega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Mesec je bil doslej najbolj suh na vremenski postaji Zaplana, medtem ko je bila v zadnjih nekaj desetletjih višina padavin v marcu tudi že nižja kot letos. Vse padavine so padle v enem padavinskem dnevu, 19. marca v obliki močnejših nalivov. Značilne so bile dolgotrajno nizke vrednosti relativne vlažnosti zraka, ki je v več dneh dosegla najvišjo vrednost 50 % ali celo nižjo. Snežna odeja je bila omejena na bolj zaprta mrazišča in v smeri zahod-vzhod potekajoče rečne doline, kot je denimo Turkova grapa na prehodu Zaplane in Petkovca. V omenjeni dolini, kjer je bilo denimo 16. marca še 11 cm snega, se je snežna odeja zadrževala celo dalj časa kot v samih mraziščih, kar vsekakor govori v prid neobičajnim snežnim in vremenskim razmeram v minuli zimi. Izrazito so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani marca 2012.

Zamrznjene in zasnežene kraške vrtače so ob marčni otoplitvi postale ledena jezera.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum