Minula meteoroloÅ¡ka zima je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejÅ¡a od dolgoletnega povprečja 1981-2010. V sicer toplejÅ¡i zimi od lanske so pogoste snežne padavine in dolgotrajna snežna odeja močno doprinesle k zimskosti razmer. SkorajÅ¡njo izjemno milo zimo po nižinah – decembru z viÅ¡jo mejo sneženja je namreč sledil topel januar – je preprečilo burno vremensko dogajanje v stratosferi v sredini februarja, kar je prineslo hud mraz ob koncu omenjenega meseca tudi na območju naÅ¡ih krajev.

Minila je ena od toplejših zim v merilni zgodovini Zaplane. Povprečna zimska temperatura zraka je znašala 0,3 °C, najbolj mrzel je bil mesec februar, v katerem se je povprečna temperatura spustila pod ničlo, najtoplejši pa je bil mesec januar. Temperatura se je najvišje povzpela 29. januarja (14,3 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 28. februarja (-17,4 °C). Absolutni rekord ni bil presežen, saj le-ta na vremenski postaji Zaplana znaša -18,5 °C, sicer izmerjen 1. marca 2005, na prvi dan meteorološke pomladi. 29. januarja je bila s 14,3 °C skoraj dosežena doslej najvišja januarska temperatura. Letošnja zima ni bila toplejša le po povprečni temperaturi zraka, temveč je zaostajala tudi po vseh drugih kriterijih, kot je število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C ali najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C.

Zima 2017/2018 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Količina padavin je bila nadpovprečna, padlo je 636,6 mm snega in dežja, kar predstavlja 170% običajnih zimskih padavin. Če je bilo v prejšnji zimi snežnih padavin še posebej malo, pa jih je bilo v letošnji nadpovprečno veliko. Snežna odeja je prekrivala tla 56 dni in je bila s 70 cm najdebelejša 7. februarja, pri čemer je vredno omembe, da je toliko snega zapadlo v samo 24 urah. Za dokončen opis snežnih razmer je sicer smiselno počakati na zaključek zimske sezone, kajti snežna odeja je pogosto prisotna tudi v času izven meteorološke zime, največkrat v mesecu marcu. December je bil bogat s snegom samo v višje ležečih krajih in Zaplana je bila pod vplivom ciklonov iz Genovskega zaliva deležna veliko več snega od nižin in primerljivo visokih krajev na jugu države. V februarju so južnejše poti ciklonov poskrbele, da so bile snežne razmere po večini države precej bolj izenačene. 11. december je zaznamovala izjemna odjuga z deževjem in močnim jugozahodnikom, ki je na Zaplani povzročil še relativno malo škode v primerjavi s preostalo Slovenijo.

Decembrski obisk Ulovke – zima, do kamor seže pogled.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2017/2018.

Ulovka je bila po večini kriterijev hladnejša od nižjih predelov Zaplane, celo po povprečni minimalni temperaturi, kar se je nazadnje zgodilo v izjemno mili zimi 2013/2014. Podatki kažejo, da se mraz, največkrat zaradi oblakov, pogosto ni odrazil v nižjih, bolj zatišnih območjih Zaplane, temveč se je zadržal v nekoliko višjih slojih ozračja. To se je zgodilo tudi v najhladnejši noči na 28. februar, ko je bila na obeh merilnih mestih izmerjena podobna temperaturna vrednost okoli -17 °C. Mrazišča so bila pri tem vendarle izvzeta, saj se je v mrazišču Dolinca pod -10 °C ohladilo v 28 dneh, pod -20 °C se je ohladilo petkrat, v najhladnejši noči celo do -30,6 °C. V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo -31,2 °C, kljub hudemu mrazu pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem oblačnosti, v omenjeni noči temperatura za nekaj stopinj višja, kot bi lahko bila ob nekoliko ugodnejšemu vremenskemu razpletu. 26. februarja je bilo od dotoku mrzlega, celinskega zraka iznad severovzhodne Evrope na Ulovki največ -11,6 °C, z občutkom mraza zaradi vetra predvidoma vsaj -25 °C.

Februar je bil najbolj zimski mesec minule meteorološke zime, saj je poleg obilice snega postregel tudi z nizkimi temperaturami. Na območju osrednje Slovenije je bil za 2 °C hladnejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Obilno sneženje smo beležili v začetku meseca, najhujši mraz pa je pritisnil v zadnjih februarskih dneh, na samem pragu meteorološke pomladi.

Povprečna februarska temperatura zraka je bila na Zaplani -2,9 °C. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala februarja 2007 (3,9 °C) in 2012 (-3,7 °C). V letošnjem februarju se je ozračje vztrajno hladilo, sprva je bila prvega dne izmerjena najvišja mesečna temperatura 7,1 °C, nato se je že drugi dan meseca ohladilo in na tej ravni je mraz vztrajal vse do 25. februarja, ko se je mraz še zaostril. 26. februarja se temperatura zraka ni povzpela nad -10 °C, ob tem je občasno snežilo. V zadnji februarski noči je bila izmerjena najnižja mesečna temperatura, na vremenski postaji Zaplana je bilo -17,4 °C, v nekaj 10 m nižjih okoliških mraziščih celo -31 °C. Temperatura se je pod ledišče spustila v 27 dneh, nad ničlo se ni ogrelo v 18 dneh, pod -10 °C se je ohladilo petkrat. Padavine so bile zelo pogoste in z izjemo prvega dne snežne. Njihova mesečna vsota je bila trikrat tolikšna, kot znaša februarsko povprečje in je dosegla 220,3 mm. Snežna odeja je prekrivala tla 26 dni, pogoste, a časovno razvlečene snežne padavine so v drugi polovici meseca bolj ali manj ohranjale snežno odejo, višjo od pol metra. Največ snega je bilo zato tik po najobilnejših snežnih padavinah v začetku meseca, 7. februarja dopoldne ga je bilo 70 cm. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2018.

Januar je pokazal vse prej kot zimski obraz, saj je prvi mesec letošnjega leta zaznamovalo za ta čas izjemno toplo vreme. Ob dolgotrajno visoki temperaturi zraka, ki je nekajkrat presegla celo 10 °C, je bila snežna odeja skromna in kratkotrajna. Na območju osrednje Slovenije je bil januar za več kot 4 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010.

Povprečna januarska temperatura zraka je bila na Zaplani tretja najvišja v merilni zgodovini in je znašala 3,2 °C. V zadnjem obdobju sta temperaturno najbolj odstopala januar 2007 (3,6 °C) in januar 2017 (-4,8 °C). 29. januarja je bila izmerjena za ta mesec druga najvišja temperatura doslej (14,3 °C), nasprotno je bila najnižja mesečna temperatura, izmerjena 18. januarja, izrazito skromna (-4,8 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 15 dneh, nad 10 °C se je povzpela petkrat. Ustaljenega vremena brez padavin smo bili deležni šele v zadnji tretjini meseca. Vsota mesečnih padavin je bila v okviru dolgoletnega januarskega povprečja in je dosegla 105,2 mm. Čeprav je snežilo kar petkrat, pa je šlo z izjemo 2. januarja, ko je bilo izmerjeno 10 cm snega, za zelo majhne količine snežnih padavin. Snežna odeja je prekrivala tla komaj tri dni in tudi v najbolj zatišnih mraziščih je snežna odeja skopnela še pred iztekom januarja. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2018.

Leto se je pričelo s povprečno najbolj mrzlim vremenom po letu 1987, toda mraz je kmalu popustil in zaradi previsokih spomladanskih temperatur je ob prvi večji ohladitvi, podobno kot že v letu 2016, prišlo do aprilske pozebe. Poletje je postreglo z velikim številom vročinskih obdobij, najbolj vroče pa je bilo ponovno v avgustu. K sreči so bile zaradi lokalnih neviht padavine časovno ugodno razporejene in vsaj na Zaplani je deževalo takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. S septembrom je sledil vremenski preobrat in ponekod se je vsaj prehodno pričela kurilna sezona. V drugi polovici novembra in v decembru so v nekoliko višje ležečih krajih vladale zimske vremenske razmere, vendar bolj v povezavi s snegom, kot mrazom. V osrednji Sloveniji je bilo leto za stopinjo Celzija toplejše od povprečja v obdobju 1981-2010, povprečje je presegla tudi letna višina padavin.

5 cm debela toča sodi med zanimivejše in nevarnejše vremenske pojave minulega leta.

Povprečna letna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala 9,6 °C. Absolutna najnižja temperatura je bila -16,1 °C (11. januar), najvišja 36,6 °C (4. avgust). 4. avgusta je bila izmerjena četrta absolutna najvišja temperatura na vremenski postaji Zaplana, 11. januar pa bo ostal zapisan kot dan, ko je bila brez prisotnosti snežne odeje izmerjena najnižja temperatura doslej. Na območju vremenske postaje so bila tla zamrznjena že 30 cm globoko, ob tem se je v bližnjem mrazišču Dolinca ohladilo do skoraj -22 °C. Po kriteriju povprečne mesečne temperature sta v hladnejšo smer odstopala samo januar in september, ki sta bila hladnejša celo od 30-letnega povprečja v prejšnjem stoletju, ko je bilo podnebje v splošnem opazno hladnejše. Navkljub temu je izrazito prevladovalo pretoplo vreme, saj so bili vsi preostali meseci pretopli, pri čemer so najbolj odstopali februar, marec, junij in avgust.

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2017.

Minulo leto je bilo nadpovprečno namočeno, skupaj je padlo 1890 mm padavin, kar ustreza 110 % dolgoletnega povprečja na bližnjih meteoroloških postajah z daljšim merilnim nizom. Po mokroti so najbolj izstopali meseci februar, april, september in december. Na Zaplani izrazitejše poletne suše v minulem letu ni bilo, sušna meseca sta bila namreč januar in oktober, so pa lokalne poletne nevihte poleg blagodejnega dežja žal prinesle tudi točo in močan veter. Najvišja snežna odeja, visoka 40 cm je bila izmerjena 1. decembra. Samo v novembru pa do sredine decembra je bilo zabeleženih več dni s snežno odejo kot v celotni zimski sezoni 2016/2017.

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2017 v primerjavi s preteklimi leti.

Leto 2017 je bilo po temperaturnih razmerah pestro, sploh v primerjavi z minulimi štirimi leti. Več je bilo tako dni s temperaturo nad 25 in 30 °C, kot dni s temperaturo pod lediščem in -10 °C. Mrzli dnevi so se pojavljali zlasti v januarju, ko pa mraz ni sovpadel s snežno odejo. V mraziščih je bilo posledično najbolj mrzlo v decembru, ko je bila zračna masa sicer precej manj mrzla, je bila pa zato prisotna snežna odeja, ki je v mraziščih omogočala močnejše ohladitve vse do -25 °C.

Potek vremena v letu 2017 na vremenski postaji Zaplana.

Na območju osrednje Slovenije je bil december za stopinjo Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Šlo je za vremensko izjemno razgiban mesec, menjavala so se obdobja mrzlega, kot tudi toplega in deževnega vremena, odjugam pa je, vsaj v nekoliko višje ležečih krajih, venomer sledilo kakšno sneženje. Sneg se je na Zaplani obdržal skoraj ves mesec.

Povprečna decembrska temperatura zraka je bila na Zaplani 0,5 °C. Za primerjavo sta v zadnjem desetletju temperaturno najbolj odstopala december 2006 (3,6 °C) in december 2010 (-1,7 °C). 24. decembra je bila izmerjena najvišja (11,5 °C), 10. decembra pa najnižja mesečna temperatura (-10,9 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 25 dneh, -10 °C ali manj je bilo dvakrat, pod vplivom pogostih vremenskih front pa je bilo ledenih dni s celodnevno temperaturo nižjo od 0 °C le sedem. V noči na 10. december je bilo v mraziščih izmerjeno -25 °C.

Razmere so dovoljevale izgradnjo tudi nečesa več.

Ustaljenega zimskega vremena brez padavin smo bili deležni predvsem v dneh okoli 20. decembra. Vsota mesečnih padavin je bila skoraj enkrat tolikšna kot je povprečje in je znašala kar 311,1 mm. V merilni zgodovini je bil december na Zaplani bolj moker le dvakrat. Snežna odeja je prekrivala tla 27 dni, snežilo je sedemkrat. Največ snega, 40 cm, je bilo izmerjeno že 1. dne v mesecu, kar je posledica ugodnih snežnih razmer še iz meseca novembra. Kljub pogostemu sneženju je minuli mesec najbolj zaznamoval močan veter. 11. decembra je jugozahodnik, ki je spremljal odjugo s temperaturo 11 °C (še dan poprej smo beležili najbolj mrzlo jutro pri -11 °C), na vremenski postaji Zaplana dosegel hitrost do 53 km/h, pri čemer je ta vrednost zaradi tehničnih omejitev merilne opreme občutno podcenjena. Izjemno dolgotrajen močan veter je v omejenem obsegu podiral posamične smreke, povzročil pa je tudi dolgotrajen električni mrk. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter zahodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v decembru 2017.

Letošnja meteorološka jesen je bila v osrednji Sloveniji povprečno topla v primerjavi z referenčnim obdobjem 1981-2010, pa vendar je bila vse prej kot vremensko dolgočasna. Mokremu in že prav jesensko turobnemu septembru z malo sončnimi dnevi je sledil suh oktober, temu pa že skoraj zimski november. Slednji ni skoparil ne s snegom, ne z jutranjim mrazom, na račun treh novembrskih snežnih epizod pa bo pod statistiko minule meteorološke jeseni zapisano kar deset dni s snežno odejo.

Povprečna jesenska temperatura zraka na Zaplani je bila 8,9 °C. NajtoplejÅ¡a jesen v obdobju meritev je bila za primerjavo leta 2006 (11,1 °C), najhladnejÅ¡a pa leta 2007 (7,7 °C). Najnižja letoÅ¡nja jesenska temperatura je bila izmerjena 28. novembra (-6,3 °C), najviÅ¡ja pa 6. septembra (22,8 °C). Obdobje med prvo jesensko slano pri tleh in prvo negativno temperaturo v meteoroloÅ¡ki hiÅ¡ici je bilo letos Å¡e posebej dolgo. ÄŒe je bila slana zabeležena že 2. oktobra – blizu pojavu slane smo bili tudi že 21. septembra – pa je po meritvah v meteoroloÅ¡ki hiÅ¡ici prvič zmrzovalo Å¡ele zadnji dan v oktobru, kar je okoli deset dni kasneje kot običajno.

Jesensko podobo drevja je letos hitro nadomestila zimska.

Vse skupaj je padlo 675,2 mm padavin, kar predstavlja 110 % običajne jesenske namočenosti. V zadnjem obdobju je bila najbolj mokra jesen v letu 2010 (826 mm), najbolj suha pa leta 2006 (208 mm). Zelo mokremu septembru je sledil suh oktober, temu pa obilno namočen november, ki pa so ga že spremljale padavine v obliki snega. Do zadnjega dneva meteorološke jeseni se je zvrstilo že deset dni s snežno odejo, le-ta pa je bila v večernih urah 31. novembra debela že 37 cm. Ravno zaradi prisotnosti snežne odeje so se najnižje temperature na Zaplani in v mraziščih približale doslej najnižjim izmerjenim za mesec november.

Spodnja preglednica prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), jesensko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v jeseni 2017 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri po poletnem času). Termometer v Dolinci se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko jesen 2017.

Najvišje izmerjene vrednosti temperature zraka so bile izrazito skromne, kar je odraz namočenega septembra, v katerem je potencial za visoke temperature običajno še vedno znaten. Navsezadnje je bilo v preteklosti v septembru izmerjeno tudi že 30 °C, letos pa temperatura na Zaplani ni presegla 23 °C, na Ulovki pa niti 20 °C. Ulovka je bila v povprečju hladnejša od Spodnje Zaplane, izjema je bilo le oktobrsko babje poletje s pogosto temperaturno inverzijo, ob kateri je bila Ulovka tudi na mesečni ravni toplejša od nižjih predelov Zaplane. Na Ulovki se je temperatura prvič spustila pod ledišče 13. novembra, dva tedna kasneje kot na Spodnji Zaplani. Izstopa temperatura nižja od -15 °C v mraziščih, ki je posledica sovpadanja snežne odeje in jasnih noči, kar se v zadnjih letih ne zgodi prav pogosto niti sredi zime.

Na območju osrednje Slovenije je bil november za pol stopinje Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Zimski vremenski dogodki v novembru sicer niso neobičajni, vendar je letošnji november postregel s kar tremi snežnimi pošiljkami. Snežna odeja se je na Zaplani obdržala kar tretjino meseca.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka je bil november na Zaplani tretji najhladnejši v merilni zgodovini. Ta je znašala 4,6 °C, v preteklosti je bil najhladnejši november 2011 (1,7 °C), najtoplejši pa november 2006 (7,1 °C). 1. novembra je bila izmerjena najvišja (14,4 °C), 28. novembra pa najnižja mesečna temperatura (-6,3 °C). Pod ledišče se je temperatura spustila devetkrat. V noči na 27. november je bilo v mraziščih izmerjeno -16 °C. Vsota mesečnih padavin je znašala kar 252,1 mm, pa vendar je le za spoznanje presegla dolgoletno povprečje. Med tremi snežnimi epizodami je bila najbolj izražena zadnja, ko je bila 30. novembra zvečer izmerjena 37 cm debela snežna odeja. Ta je prekrivala tla kar 10 dni, kar se je sicer v bližnji preteklosti in v nekoliko manjši meri zgodilo tudi v novembru 2015. Predvsem po prvem sneženju se je snežna odeja obdržala na račun nižje vlažnosti ozračja, temperatura zraka je bila namreč večinoma nad lediščem. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v novembru 2017.

Na območju osrednje Slovenije je bil oktober za stopinjo Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Bolj pomenljiv podatek pa je, da je pustil popolnoma drugačen vremenski vtis od turobnega septembra, naužili smo se namreč suhega in sončnega vremena, v tem delu leta bolj znanega kot babje poletje.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka je bil oktober na Zaplani med bolj toplimi doslej. Ta je znašala 10,1 °C, v preteklosti pa sta bila najhladnejša oktobra 2010 in 2011 (7,5 °C), najtoplejša pa oktobra 2006 in 2014 (11,3 °C). 19. oktobra je bila izmerjena najvišja (21,4 °C), 31. oktobra pa najnižja mesečna temperatura (-2,7 °C), ko se je temperatura tudi edinkrat spustila pod ničlo. Slana se je sicer pojavila bolj zgodaj, 2. oktobra se je pri tleh ohladilo pod ničlo. Vsota mesečnih padavin je znašala 60,9 mm, kar predstavlja komaj dobro četrtino običajnih oktobrskih padavin. Padavine so bile neenakomerno razporejene, saj je velik delež mesečnih padavin odpadel na en sam padavinski dogodek 22. oktobra, manjše padavine pa so bile velikokrat zabeležene ob megli. Na mesečni ravni je jugozahodnik prevladal nad običajnim vzhodnim vetrom, pri čemer jugozahodnik ni vedno le veter, ki prinaša spremembo vremena, temveč tudi običajni nočni južni do jugozahodni veter, ki ob stabilnem vremenu prek območja Spodnje Zaplane pihlja iz smeri Logatca k Vrhniki.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v oktobru 2017.

Na območju osrednje Slovenije je bil september za 2 °C hladnejši od referenčnega obdobja 1981-2010, prekosil pa je celo obdobje 1961-1990 oz. tridesetletje z opazno hladnejšim podnebjem od današnjega. Padavine so bile nadpovprečne, sončno obsevanje pa je bilo najbolj skromno v vsaj zadnjega pol stoletja. Turobno vreme, ki je sovpadlo s pričetkom meteorološke jeseni 1. septembra, je marsikje prineslo začetek kurilne sezone.

Po povprečni mesečni temperaturi zraka je bil september na Zaplani drugi najhladnejši v obdobju meritev. Ta je znašala 12,1 °C, doslej pa sta bila temperaturno najbolj skrajna september 2007 (12,0 °C) in 2011 (16,5 °C). 6. septembra je bila izmerjena najvišja (22,8 °C), 21. septembra pa najnižja mesečna temperatura (2,0 °C). Padavine so bile sprva povezane z vlažno zračno maso iz jugozahoda, v nadaljevanju pa z višinskim jedrom hladnega zraka. Padlo je 362,2 mm dežja, kar je skoraj enkrat toliko kot znaša dolgoletno septembrsko povprečje. Bolj namočen je bil s 411 mm padavin samo september 2010. Sonca je bilo bore malo in ob jugozahodniku je bila oblačna predvsem zahodna polovica države. Z obratom vetra je sicer prišlo do spremembe v razporeditvi oblačnosti, vendar je bilo območje Zaplane ob prizemnem vzhodniku kvečjemu še pogosteje pod vplivom nizke oblačnosti in megle. V redkih dneh z ustaljenim vremenom je megla ob koncu meseca vztrajala tudi večji del dopoldneva, pojav meglene moče pa je pod drevjem dajal vtis dežja. Na mesečni ravni je prevladoval vzhodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v septembru 2017.

Viri podatkov:

• ARSO-meteo.si

MeteoroloÅ¡ko poletje 2017 je bilo v osrednji Sloveniji za več kot 2 °C toplejÅ¡e od referenčnega obdobja 1981-2010. Kljub nevihtam bi moralo zadovoljiti Å¡e tako zahtevne ljubitelje poletnega vremena, saj so bile te kljub lokalnim neurjem po Å¡tevilnih vročinskih valovih več kot dobrodoÅ¡le. KakÅ¡no sanjsko poletje bi sicer “uživali” ob njihovi odsotnosti smo lahko videli na primeru katastrofalne suÅ¡e v jugovzhodni Sloveniji ter v sosednji Italiji.

S povprečno temperaturo 19,6 °C je bilo letošnje poletje na vremenski postaji Zaplana najtoplejše od pričetka merjenj leta 2006. Najhladnejše poletje v tem obdobju je bilo leta 2014 (17,2 °C), do letos pa sta bili najtoplejši poletji 2012 in 2015 (19,4 °C). Bolj vroče kot letošnje je bilo le še poletje 2003. Takratna vročina po najvišjih vrednostih temperature sicer ni bila primerljiva z rekordno vročino v minulih nekaj letih, je bila pa ta dolgotrajnejša. Podobno kot v poletjih 2011, 2012 in 2013, se je najhujša vročina tudi letos pojavila v avgustu. Na vremenski postaji Zaplana je bila izmerjena četrta najvišja absolutna temperatura zraka, 4. avgusta je bilo kar 36,6 °C. Vročih dni nad 30 °C je bilo 19 in samo v poletju 2012 je bilo takšnih dni več, kar 22. Na Spodnji Zaplani se je zgodilo prvič, da sta bili v enem poletju zabeleženi dve topli noči, v katerih se ni ohladilo pod 20 °C.

Protitočne mreže so bile v letošnjem poletju še posebno koristna stvar.

Skupna višina padavin v treh poletnih mesecih je znašala 335,8 mm, kar je 85% dolgoletnega povprečja. Izstopajoč padavinski dogodek se je zgodil 28. junija (več kot 60 mm dežja), poleg tega je 11. avgusta padala rekordna, kar 5 cm velika toča, 6. avgusta pa je nevihto s prav tako debelo točo spremljal močan veter s hitrostjo vsaj 62 km/h. Sodra je bila zabeležena še 25. julija in 28. avgusta. Padavine so bile relativno ugodno časovno razporejene in na Zaplani je bilo zabeleženo le eno daljše, približno 10-dnevno obdobje povsem brez dežja, manj padavin pa je bilo predvsem v sredini julija. Večji zbiralniki deževnice so bili tako bolj ali manj polni, ker pa je šlo za lokalne padavine so bile razlike v namočenosti med kraji lahko znatne. Podobno kot v minulih poletjih se je namreč tudi letos izkazalo, da nevihte pogosteje prehajajo predalpsko hribovje in Zaplano, torej območja severno od naselja Logatec.

Spodnja razpredelnica prikazuje število vročih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 30 °C), toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), toplih noči (najnižja nočna temperatura je višja ali enaka 20 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), poletno povprečje najnižje oziroma najvišje dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v poletju 2017 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko poletje 2017.

Čeprav sta bili v letošnjem poletju na Spodnji Zaplani zabeleženi kar dve topli noči pa je bilo na podlagi meritev na Ulovki število toplih noči na višje ležečih območjih zmernejše. Na Ulovki je bilo toplih noči 7, za primerjavo jih je bilo v poletju 2015 kar 13. Število vročih dni je bilo na Spodnji Zaplani veliko večje kot na Ulovki, saj je temperatura pogosto le za nekaj desetink stopinje presegla 30 °C, ob čemer je bilo na Ulovki zaradi večje nadmorske višine ustrezno hladneje in je temperatura obstala pod omenjeno temperaturno mejo. Kljub nekaj svežim jutrom se v mrazišču Dolinca temperatura ni spustila pod ničlo, kar se je v merilni zgodovini zgodilo le še v poletju 2008. Vzrok za to je v odsotnosti suhih ohladitev brez padavin ob prevladujočem vzhodnem vetru. Nasprotno so letos hladnejša jutra sledila padavinam, vlažnost ozračja in tal je bila v najhladnejših nočeh velika, pojavljala se je megla in s tem v mrazišču ni bilo možnosti za kakšno zelo izrazito ohladitev.