Letošnji avgust je bil v osrednji Sloveniji za 1 °C toplejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010. Popoldnevi niso prinesli posebne vročine, jutra pa ne izjemne svežine. Sicer pogoste nevihte območju Zaplane niso prinesle večjih nevšečnosti.

Na vremenski postaji Zaplana je doslej v pozitivno temperaturno smer najbolj odstopal avgust v letih 2012 in 2018 (20,3 °C), v negativno smer pa avgust 2006 (15,1 °C). Letošnji je imel povprečno mesečno temperaturo zraka 19,1 °C in je bil med hladnejšimi v zadnjem desetletju. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 1. avgusta (30,1 °C), najnižja pa 26. avgusta (11,6 °C). Toplih dni nad 25 °C je bilo 20, nad 30 °C pa se je ogrelo le prvega dne v mesecu. Jutra so bila med najtoplejšimi od pričetka meritev. Še toplejša so bila v lanskem avgustu, vendar je letos najnižja mesečna temperatura znašala visokih 11,6 °C, kar je največ vsaj od pričetka meritev leta 2003. Doslej se je temperatura v vseh avgustih, pogosto tudi večkrat, spustila pod 10 °C. Avgust je prinesel daljša stabilna obdobja brez dežja kot prva dva meseca meteorološkega poletja. Padavin je padlo vse skupaj 119,5 mm, kar je v mejah avgustovskega povprečja. Obilne padavine 31. avgusta popoldne, ki jih spodnji graf vključuje, po klimatološki metodologiji prištevamo že k septembru. Na mesečni ravni je bila prevladujoča vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2020.

Tudi v juliju se je nadaljevalo letošnje nadvse zmerno meteorološko poletje. Mesec je bil v osrednji Sloveniji za samo pol stopinje Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010, še precej bližje običajnim razmeram pa je bil na Zaplani po kriteriju višine padavin. Bolj kot moker je bil letošnji julij nestanoviten, saj so bila obdobja brez padavin kratka.

Na vremenski postaji Zaplana sta po povprečni temperaturi zraka doslej najbolj odstopala julij 2014 (17,7 °C) in 2015 (21,2 °C). Letošnji je imel povprečno mesečno temperaturo 18,6 °C. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 28. julija (30,9 °C), najnižja pa 8. in 15. julija (8,1 °C). Toplih dni nad 25 °C je bilo 17, nad 30 °C pa se je ogrelo v treh popoldnevih. Konec meseca je zaznamovalo obdobje zmerne vročine s temperaturo okrog 30 °C, vendar tudi veliko soparnostjo. Megla je bila vse pogostejši spremljevalec zgodnjih jutranjih ur. Padavin je padlo vse skupaj 129,6 mm, kar je povsem v okvirih dolgoletne julijske višine padavin. Povprečne padavine so bile časovno enakomerno porazdeljene, obdobja brez dežja so bila kratka in vse to je pripomoglo k vtisu mokrega vremena. Od pričetka meritev padavin leta 2006 je bila julijska vsota padavin v primerjavi z letošnjo višja v kar šestih primerih. Na mesečni ravni je bila prevladujoča vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2020.

Prvi mesec letošnjega meteorološkega poletja je bil v osrednji Sloveniji za pol stopinje Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010. Junij je zaznamovalo predvsem izjemno mokro vreme v začetku meseca.

Na vremenski postaji Zaplana sta po povprečni temperaturi zraka doslej najbolj odstopala junij 2009 (16,1 °C) in junij 2019 (20,7 °C). Letošnji junij je imel povprečno mesečno temperaturo zraka 16,7 °C in je bil tako med bolj svežimi meseci v zadnjem obdobju. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 28. junija (29,8 °C), najnižja pa 3. junija (7,9 °C). Toplih dni nad 25 °C je bilo sedem. Padavin je padlo vse skupaj 195,1 mm, kar je 140 % dolgoletne junijske višine padavin. Kljub temu, da je bilo izjemno mokrih predvsem prvih devet dni in da se nato višina padavin do konca meseca ni kaj prida povečala, je bil letošnji junij najbolj moker od pričetka meritev na vremenski postaji Zaplana. 2. junija je ob nevihti s severa padala drobna toča, v dneh za tem pa sta se zvrstili še dve deževji jesenskega tipa. Ne preseneča, da je temperatura 25 °C prvič presegla šele 13. junija, kar je najkasneje od pričetka kontinuiranih meteoroloških meritev leta 2006. Na mesečni ravni je bila prevladujoča jugozahodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2020.

Letošnja meteorološka pomlad je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejša od temperaturnega povprečja med letoma 1981 in 2010. Vzrok za letošnjo izjemno milo zimo je bil hkrati tudi vzrok za hladnejši zaključek pomladi. Potek vremena je bil zelo podoben lanskemu, saj bolj kot se je pomlad prevešala v poletje, bolj je vreme odstopalo od običajnih razmer za ta del leta. Po več kot letu dni pretoplega vremena smo v maju ponovno beležili temperaturni odklon v negativno smer.

V merilni zgodovini vremenske postaje Zaplana sta po povprečni temperaturi vseh treh pomladnih mesecev (marec-maj) najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C). Letošnja je imela povprečno temperaturo zraka 9,2 °C. Marec je le za stopinjo presegel dolgoletno povprečje, bolj topel je bil april, maj pa je bil nekoliko prehladen mesec. Kljub pogostim ohladitvam v drugi polovici pomladi na Zaplani ni prišlo do očitnejše pozebe. Pod ledišče se je temperatura zraka na dveh metrih višine v meteorološki hišici zadnjič spustila 16. aprila, pri tleh pa 7. maja. Najvišja spomladanska temperatura ni bila izmerjena v maju, temveč v aprilu, podobno največjega mraza nismo zabeležili v marcu, ampak v aprilu. Na začetku aprila je bila zelo nizka temperatura zraka, vrednost -5,9 °C je bila blizu doslej najnižje izmerjene za ta mesec.

Kljub večkratnemu sneženju majhna količina snega ni zatrla znanilcev pomladi.

Padlo je 312,6 mm padavin ali 90 % dolgoletnega pomladnega povprečja. Marcu z običajno višino padavin je sledil zelo suh in v osrednji Sloveniji najbolj sončen april doslej, maj pa je bil nadpovprečno namočen in je prekinil sušo, ki se je stopnjevala od konca decembra lansko leto. Čeprav je v letošnji pomladi snežilo kar nekajkrat, pa je bila količina padavin v obliki snega zanemarljiva. Snežna odeja je bila zabeležena v šestih marčevskih dneh, s 5 cm je bila najdebelejša 6. marca. Do 5 cm debele snežne odeje 14. aprila sredi dneva uradno ne prištevamo kot dan s snežno odejo, saj je sneg do merilnega termina naslednje jutro skopnel.

Spodnja tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v meteorološki pomladi 2020 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri). Na merilnem mestu Ulovka je prišlo do nepričakovane izpraznitve baterije v termometru, s tem pa do mesec dni dolgega izpada podatkov. Merilno mesto Dolinca se nahaja v mrazišču.

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2020.

Pomlad je prehoden in običajno vremensko zelo pester del leta. V preteklosti so se pojavljale mrzle noči s temperaturo pod -10 °C, ledeni dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C, kot tudi že topli dnevi s temperaturo nad 25 °C, redkeje celo vroči nad 30 °C. Na vremenski postaji Zaplana teh v letošnji meteorološki pomladi ni bilo, zabeležen je bil le en ledeni dan ob koncu marca, ki je bil posledica takratne mrzle zračne mase, kakršne pozimi nismo bili deležni. Nadpovprečno je bilo število dni z minimalno temperaturo pod 0 °C in sicer kar 23, kar je skoraj največ od pričetka meritev. Le en hladen dan več je bil v pomladi 2006, ki je tisto leto sledila za sedanje razmere nepredstavljivo mrzli, sneženi in oblačni zimi. V mrazišču Dolinca je bila zadnja negativna spomladanska temperatura 31. maja, torej zadnji dan meteorološke pomladi, 2. aprila pa je bila izmerjena za omenjeni mesec najnižja temperatura doslej, kar -12,7 °C. V mrazišču je zmrzovalo v 62 % dni meteorološke pomladi.

Vzrok za hladnejši iztek pomladi gre iskati v močnemu polarnemu vrtincu to zimo in posledično zelo nizkim temperaturam visoko v ozračju nad polarnimi območji. Nizke temperature so bile zaradi letos zelo kompaktnega vrtinca omejene na polarna območja in večinoma niso zajemale nižjih geografskih širin, kot je to običajno. Zato ne preseneča, da je bila zima v severovzhodni Evropi, celo na tamkajšnjih vremenskih postajah z več kot 200 letnimi meritvami, najtoplejša doslej. Šibek polarni vrtinec pogosto oslabi ali razpade že pozimi (njegov razpad v začetku februarja 2018 je Sloveniji prinesel hud mraz ob koncu tega meseca), sicer z močnejšimi sončnimi žarki razpade najkasneje v spomladanskih mesecih. Zaradi močnega vrtinca je letos do tega prišlo pozno, neobičajno velike količine mrzlega zraka pa so ob primerni vremenski sliki občasno pronicale v Evropo.

Dveletno obdobje pretoplih mesecev sta prekinila zgolj lanski in letošnji maj, ki je bil v osrednji Sloveniji za pol stopinje hladnejši od dolgoletnega povprečja 1981-2010. V blažji obliki je postregel s podobnim tipom vremena kot lansko leto. Po zimsko-spomladanski suši smo končno beležili večjo količino padavin, kljub večkratnim ohladitvam pa na Zaplani ni prišlo do vnovične pozebe.

V zgodovini meritev je na vremenski postaji Zaplana temperaturno najbolj odstopal maj v letih 2009 (15,1 °C) in 2019 (10,2 °C). Letošnji maj je imel povprečno mesečno temperaturo zraka 12,4 °C. Najvišja mesečna temperatura je bila izmerjena 23. maja (23,6 °C), najnižja pa 7. maja (1,4 °C), ko se je temperatura pri tleh spustila pod ledišče in je nastala slana. Z jutranjimi 3,5 °C je bil za zadnjo tretjino meseca zelo hladen tudi zadnji majski dan. Ob koncu maja se je zmrzal redno pojavljala v mraziščih. Toplih dni nad 25 °C ni bilo in podatki kažejo, da smo v bližnji preteklosti takšne temperature navadno uživali v treh majskih dneh. Padavin je padlo vse skupaj 168,1 mm, kar je 160 % dolgoletne majske višine padavin. Vendar dež tako bogato ni obdaril vseh slovenskih pokrajin, nekateri padavinski dogodki so bili namreč regionalno omejeni, kot na primer 15. maja, ko je v ozkem pasu med Vipavsko dolino in Vrhniko v več zaporednih nalivih padlo tudi nad 50 mm dežja. Na mesečni ravni je bila prevladujoča vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani maja 2020.

V osrednji Sloveniji je minil izjemno osončen in nadpovprečno topel april, ki je dolgoletno temperaturno povprečje 1981-2010 presegel za 2 °C. Po običajno namočenem marcu se je nadaljevala suša, ki se krepi že od druge polovice decembra lanskega leta. Zaradi dlje časa trajajočega ustaljenega in zelo suhega vremena so bile pogoste velike temperaturne razlike med hladnimi nočmi in toplimi popoldnevi. Kljub skromnim padavinam nas je na kratko obiskal tudi sneg.

V zgodovini meritev je na vremenski postaji Zaplana temperaturno najbolj odstopal april v letih 2018 (12,2 °C) in 2008 (8,0 °C). S povprečno mesečno temperaturo zraka 10,4 °C se torej letošnji april uvršča med bolj običajne mesece. Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 19. aprila (23,9 °C), najnižja pa 2. aprila (-5,9 °C). Jutro 2. aprila je bilo zelo mrzlo, izmerjena vrednost je bila za le stopinjo višja od rekordno najnižje za ta mesec. Temperatura se je pod ledišče spustila v 7 dneh, kar je največ od pričetka rednih meritev leta 2006. Še precej večkrat se je temperatura pod 0 °C spustila v nižje ležečih območjih. Tip vremena, ki je omogočil precej nižje nočne temperature v dolinah pa je bil dovolj dolgotrajen, da je vegetacija v dolinah, na kraških poljih ter v podoljih opazno zaostala za tisto nekaj 50 m višje. Na vremenski postaji Zaplana je sicer temperatura pri tleh pod ledišče padla še 24. aprila. Padavine so bile zelo neenakomerno razporejene in omejene na 29. dan v mesecu. Skupaj jih je padlo 38,8 mm, kar je le četrtina dolgoletne aprilske višine padavin. 14. aprila je ob izraziti hladni fronti sredi dneva zapadlo nekaj centimetrov snega, ki pa je obležal le nekaj ur. Vsekakor pa je spremenljivo vreme po 29. aprilu na Zaplani vsaj začasno prekinilo vegetacijsko sušo. Ta je bila že močno prisotna in relativna vlažnost zraka se je zaradi suhih tal večkrat spustila pod 20 %, celo 15 %. Na mesečni ravni sta bili v podobni meri zastopani vzhodna in jugozahodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani aprila 2020.

V osrednji Sloveniji je bil marec za stopinjo Celzija toplejši od temperaturnega povprečja v referenčnem obdobju 1981-2010. V marcu smo bili deležni za ta mesec precej bolj običajnih razmer kot v februarju, ki se je po številnih kriterijih izkazal za manj zimskega od marca. Zato sta zaslužni zlasti dve izraziti hladni fronti ob koncu marca, ki pa sta večjo količino snega prinesli krajem južneje.

V zgodovini meritev je na vremenski postaji Zaplana temperaturno najbolj odstopal marec v letih 2013 (1,5 °C) in 2017 (7,8 °C). S povprečno mesečno temperaturo zraka 4,7 °C se torej letošnji marec uvršča med bolj običajne mesece. Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 19. marca (19,4 °C), najnižja pa 23. marca (-4,4 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 16 dneh, 25. marca pa je bil zabeležen tudi ledeni dan in temperatura je ostala negativna tudi podnevi. V 13 popoldnevih se je ogrelo vsaj do 10 °C. Padavine so bile zelo neenakomerno razporejene in omejene na prve dni meseca. Padlo jih je 105,7 mm, kar je v okviru dolgoletne marčevske višine padavin. Čeprav je bilo šest dni s snežno odejo, pa je maksimalna jutranja višina snežne odeje znašala samo 5 cm. Marec ni bil le bolj zasnežen od februarja, temveč je bil po povprečni temperaturi tudi enako topel, bilo je več dni s temperaturo pod lediščem in beležili smo tudi ledeni dan, ki ga februar ni premogel. Ob koncu meseca sta nas prešli dve izraziti hladni fronti, prva je s preveč južnim ciklonskim dogajanjem v naših krajih povzročala suho, hladno in vetrovno vreme, druga pa je prinesla tudi nekaj snega in mraza, ki pa je sovpadel že z začetkom aprila. Zasneženo in sončno jutro 31. marca je prineslo pravo zimsko pravljico. Na mesečni ravni je prevladoval veter vzhodnih smeri in je bil pogosto tudi okrepljen.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani marca 2020.

Letošnja in lanska meteorološka zima sta po vremenskih vzorcih spominjali na mile zime konec 80. let prejšnjega stoletja, obe je namreč zaznamovalo vztrajno območje visokega zračnega pritiska. Na območju osrednje Slovenije je bila letošnja zima za 3 °C toplejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010, poleg izrazito previsoke povprečne temperature zraka je odstopala tudi po nadpovprečni osončenosti in pomanjkanju snega.

Minula meteorološka zima je bila druga najtoplejša v merilni zgodovini Zaplane, za zimo 2006/2007, ki tudi na vremenskih postajah z več kot stoletje dolgimi merilnimi nizi velja za najtoplejšo zimo v večjem delu Slovenije. Letošnja povprečna zimska temperatura zraka je znašala 2,9 °C, najmanj topel je bil mesec januar, najtoplejši februar. Povprečna mesečna temperatura je bila v vseh treh zimskih mesecih znatno nad lediščem. Temperatura se je najvišje povzpela 17. decembra (13,5 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 7. januarja (-8,3 °C). Beležili smo že drugo zimo zapored, ko se najnižja temperatura ni spustila pod -10 °C, čeprav je to dejstvo precej povezano z mikrolokacijo vremenske postaje Zaplana, predvsem njeno lego nad zaprtimi, mrazu bolj izpostavljenimi in tudi naseljenimi območji, kjer je bilo v obeh zimah vendarle tudi pod -10 °C. Zaradi prevladujočega anticiklonalnega vremena je bilo pogosto intenzivno ohlajanje v jasnih nočeh. Tako se je v letošnji toplejši zimi temperatura večkrat spustila pod ničlo kot v nekaterih povprečno hladnejših zimah okoli leta 2015, zaradi sončnega vremena pa je najvišja dnevna temperatura manjkrat vztrajala pod lediščem.

Zima 2019/2020 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2019/2020.

Februar je prinesel največje pozitivno temperaturno odstopanje od običajnih razmer v minuli meteorološki zimi, v osrednji Sloveniji je bil namreč za 4 °C toplejši od temperaturnega povprečja v referenčnem obdobju 1981-2010. Snega je bilo le za vzorec, toda ob tako visoki temperaturi zraka in pomanjkanju padavin je vsak sneg podarjen, temu pa ne gre gledati v trajanje in višino.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 4,7 °C je bil letošnji februar na Zaplani z naskokom najtoplejši v obdobju meritev. Do tedaj najtoplejši februar 2007 je presegel za več kot stopinjo (3,6 °C), najbolj mrzel februar pa je bil v letu 2012 (-3,7 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 14. februarja (11,3 °C), najnižja pa 8. februarja (-5,2 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 14 dneh, ledenih dni, v katerih bi temperatura ves dan vztrajala pod 0 °C, ni bilo. V devetih popoldnevih se je ogrelo nad 10 °C. Padlo je 46,1 mm padavin, kar ustreza dobri polovici februarskega povprečja. Februar je bil skop s snežnimi padavinami, tudi snežna odeja je prekrivala tla le en dan. Po sneženju 26. februarja je bilo naslednje jutro izmerjeno 5 cm snega. Ob omenjeni hladni fronti je pred sneženjem ob nevihti padla tudi precejšnja količina sodre. Nevihte z grmenjem so se pojavljale v dveh dneh. Na območju vremenske postaje je, kar je za to mikrolokacijo velika redkost, namesto vzhodnika prevladoval jugozahodni veter. Zvrstilo se je več dni z okrepljenim vetrom, bodisi severnim (zlasti 5. februarja), bodisi jugozahodnim (10. februar). Na Zaplani je okrepljen jugozahodnik večkrat povečeval občutek mraza v sicer (vsaj po termometrih) toplih popoldnevih.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2020.

Januar je bil v osrednji Sloveniji za 2 °C toplejši od temperaturnega povprečja v referenčnem obdobju 1981-2010, vendar je bil zavoljo pogoste temperaturne inverzije odklon od povprečja na Zaplani še nekoliko večji. Zaradi vztrajnega območja visokega zračnega tlaka je bilo padavin zelo malo, te so bile povečini v obliki dežja.

S povprečno mesečno temperaturo zraka 1,5 °C je bil letošnji januar na Zaplani precej topel, ne pa tudi izjemen mesec. Januarja 2007 je bilo doslej najbolj toplo (3,6 °C), nasprotje slednjemu pa predstavlja mrzel januar 2017 (-4,8 °C). Najvišja mesečna temperatura je bila letos izmerjena 9. januarja (11,9 °C), najnižja pa 7. januarja (-8,3 °C). Temperatura se je pod ledišče spustila v 23 dneh, le enkrat pa se je pod ničlo zadrževala ves dan. V dveh popoldnevih se je ogrelo nad 10 °C. V prvi polovici meseca je bila Spodnja Zaplana ponoči in podnevi opazno hladnejša od nekoliko višje ležečih krajev. Ponoči zaradi plitve plasti hladnega zraka, ki se je preko nižjih delov Zaplane širil iznad Logaškega polja, podnevi pa zaradi vzhodnega vetra, ki je pihal iz nakopičenega hladnega zraka na območju Ljubljanskega barja. Proti koncu meseca se je zaradi jugozahodnika to spremenilo in Zaplana takrat ni več odstopala po mrazu, temveč po bistveno toplejših dneh v primerjavi z neprevetrenimi nižinami. Padlo je 22,2 mm padavin, kar ustreza 20 % januarskega povprečja. Zabeležen je bil samo en dan s snežno odejo, po sneženju 18. januarja je bil naslednji dan izmerjen 1 cm snega. Konec meseca je dlje časa trajajoče anticiklonalno vreme doseglo svoj višek, ko so bile ponekod v Sloveniji izmerjene vrednosti zračnega tlaka do 1049 hPa. Prehod hladne fronte 28. januarja so zaznamovale nevihte, pri čemer je zanimivo dejstvo, da je bilo januarsko grmenje zabeleženo že tretje leto zapored. Na lokaciji vremenske postaje je prevladoval vzhodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani januarja 2020.