Sneg v aprilu na območju Zaplane sicer ni  nikakršna posebnost, aprila leta 1996 pa je presenetila debelina snežne odeje. Pred sneženjem je na območju Logatca, razen v višjih legah, skopnel ves starejši sneg. Močno je snežilo 1. in zlasti 2.aprila, ko je na Rovtah v enem dnevu padlo 48cm, v Logatcu pa 36cm novega snega. Sneg je bil izredno moker in težek, zato cest (razen glavne ceste)  na Zaplani sploh niso mogli splužiti. Skupna višina snega na Zaplani ni znana, verjetno  pa je presegla 70cm. 3.aprila je bilo v Logatcu izmerjeno 65, na Rovtah 79, na Vrhniki 46, v Borovnici 43, v Hotedršici 55, na Šentjoštu nad Horjulom 57, na Pokojišču nad Borovnico 73 in na Črnem Vrhu nad Idrijo 87cm snega. V Postojni v omenjenih dneh ni bilo merljive snežne odeje, na Hrušici nad Logatcem (872m) je bilo snega manj kot v Logatcu, v Podkraju (799m) pa ga je bilo samo 16cm. Na Krasu so temperature v tistih dneh dosegale 7°C, ob morju skoraj 13°C, na Ilirskobistriškem pa v času, ko je v Logatcu padlo že 30cm snega, celo 9°C ob zmernem južnem vetru. Nad nami so v višinah prevladovali jugozahodni do južni vetrovi, zaradi genovskega ciklona nad severno Italijo pa pri tleh južni do jugovzhodni vetrovi. Ob tem je na južnem Notranjskem in Primorskem vpliv toplejših južnih vetrov, medtem ko na območju Logatca pri tleh pogosto vztraja hladnejši vzhodni veter. Ob takratnem sneženju pa je bilo v osrednji Sloveniji pod okoli 1000m višine tudi nekaj severnega vetra in tako je nižje snežilo tudi s pomočjo efekta znižane meje sneženja (ZMS).

Dodatne informacije:

NaÅ¡ časopis – sneg aprila 1996

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Žled je nastajal 7. in 8.januarja, ko je na Zaplani glede na podatke z okoliških meteoroloških postaj padlo 40mm dežja, ki je zmrzoval ob stiku s podlago. Po nekaterih informacijah je bil žled že precej debel, ko ga je dan kasneje prekinila odjuga. Na Zaplani je bilo v omenjenih dneh z žledenjem temperatura ves čas pod lediščem, medtem ko so v višje ležečih krajih v zahodni Sloveniji temperature vsak dan krepko presegle ledišče. Zaradi previsokih temperatur žled ni nastajal na južnem Notranjskem. Na tem območju je bilo tako kot marsikje drugod tudi bistveno manj padavin kot na logaškem. Zlasti 7.januarja je padlo na logaškem območju precej več dežja kot v okolici Ljubljane.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

23.avgusta 1986 je pri hribu Javornik nad Hotedrsico nastal tornado. Od tam je vrtincast vihar potoval cez Hotedrsico, Žibrše, Spodnjo Zaplano in Ljubljansko barje do naselja Tomišelj. Tornado je nastal ob prehodu vecerne hladne fronte okoli 18:00 ure. Pas opustošenja je bil dolg kar 34km, širok pa okoli 100 metrov. Ozko in dolgo obmocje opustošenja je poleg dejstva, da so bila na ravnem zemljiscu drevesa podrta v nasprotnih smereh (celo 180-stopinjski kot med podrtima drevesoma), glavni znak, da je res šlo za tornado. Po vec ustnih izjavah je bil premikajoci vrtinec nazorno viden z bolj izpostavljenih in višje ležecih vikendov v naselju Ograje na zahodnih pobocjih Strmice (625 m). Na prizadetem obmocju ni bilo nobenih meritev vetra, kot viharni veter nad 8bf (62km/h) pa so ga meteorološki opazovalci opredelili na meteoroloških postajah Idrija, Hotedrsica, Rovte, Logatec, Šentjošt nad Horjulom, Vrhnika in na vecini postaj na Ljubljanskem barju. Hitrost vetra v samem vrtincu je bila ocenjena po dveh metodah. Po prvi metodi velja odvisnost med rotacijsko hitrostjo in hitrostjo gibanja vrtinca. Velja, da je rotacijska hitrost do šestkrat vecja od hitrosti gibanja vrtinca (velja za vrtince, kjer podrta drevesa ležijo navzkriž). Vihar je za celotno pot po izjavah ocividcev in iz znanih primerov iz literature potreboval od pol ure do ene ure, torej se je vrtinec gibal s hitrostjo med 32 in 58 km/h. Torej je veter v vrtincu dosegal hitrost od 216 do 360 km/h. Tudi po drugi metodi, ki je upoštevala, kakšna sila je potrebna, da se zlomi drevo dolocenih dimenzij, so vetrovi dosegli hitrost vsaj 216km/h.

Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).

Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).

Obseg škode je bil neverjetno omejen, zato pa je bila škoda ponekod izredno velika: hiše brez ostrešja, porušeni zidovi in dimniki, nekatera ostrešja je odneslo celo 200 m stran od hiš. Najvecja škoda je bila v Hotedrsici, saj je tam tornado potoval cez strnjeno naselje. Sicer je bila glede na velikost naselja najvecja škoda ugotovljena v zaselku Jelovec na Spodnji Zaplani.

Zemljevid poti tornada (vir: revija UJMA).

Fotografija, slikana z Zaplane, kaže del opustošenega obmocja. Pot tornada se vsaj na sredini fotografije ujema s pasovi mladega in svetlejšega listnatega gozda. Temnejši iglasti gozd je bil v glavnem povsem unicen.

Sredisce tornada je zgrešilo obmocje sedanje meteorološke postaje Zaplana za okoli 100 m. S klasicnim barometrom je bil zabelezen izreden padec zracnega pritiska.

Po tornadu je barometer na fotografiji kazal vrednost približno 970 hPa (kazalec levo spodaj). Barometer je še vedno v uporabi in kaže dokaj podobne vrednosti zracnega pritiska kot novi elektronski barometer.

Na obmocju meteorološke postaje je pihal orkanski jugovzhodni veter, kar gre sklepati predvsem na podlagi podrtega drevja, od kod so letele veje po zraku in v katero smer so imele mlajše smreke svoje vrhove zvite prakticno do tal. V tistem casu so bila drevesa seveda olistana, po viharju so bile hišne fasade povsem prekrite z listjem. Pred neurjem je bilo opaženih nenavadno veliko divjih živali, ki so nevarnost oz. velike baricne spremembe ocitno zaslutile nekoliko prej. Vrsta dogodkov nakazuje, da posebnih opozorilnih znakov pred neurjem ni bilo in da se je vse skupaj odvijalo zelo hitro. Tako je vihar ljudi presenetil sredi najrazlicnejših opravil.

Znano je sicer nekaj podrobnosti o vremenu za tisti dan. Predvsem ni bilo pretirano vroce. Glede na meteorološke postaje Rovte, Vrhnika in Planina pri Rakeku je bila na Zaplani najvišja dnevna temperature 25 °C, pihal je jugozahodni veter, ob 15:00 uri popoldne pa je bilo že pretežno oblacno vreme. Ozracje je bilo izrazito vlažno, kar je razvidno tudi iz podatkov radiosondažnega balona, spušcenega iz Vidma v sosednji Italiji.

Leva crta (temperatura rosisca) in desna crta (temperatura zraka) sta po celi atmosferi precej skupaj, kar pomeni da je bila relativna vlaga zelo visoka. Po celotni višini je zelo konstantno pihal jugozahodni veter (vir: univerza Wyoming).

Pogled z Zaplane proti Hotedrsici 19.avgusta 2006, ko je bilo vreme podobno kot leta 1986; jugozahodni veter je iz Sredozemlja dovajal veliko vlage, zato se proti zahodu ne vidi niti 600 m višjega Javornika nad Hotedrsico. Fotografirano je v podobnem casu, kot je nastal tornado. Zaradi dolocenega kota sonca je na zahodu sicer velika oblacna gmota slabo opazna.

Satelitska slika, posneta nekoliko pred viharjem (vir: NEODAAS).

Na sliki sta vidni dve supercelicni nevihti. Ena od celic je nato potovala proti Notranjski, nato pa se nad Hotedrsico, kjer se relief mocno zniža in razširi, ponovno okrepila. Hladna fronta je sicer potovala v smeri severozahod-jugovzhod, neurje pa v smeri proti severovzhodu v skladu z vetrovi pri tleh. Po nekaterih podatkih za tisti dan obstajajo radarske meritve padavin, vendar je zanimivo, da po radarskih posnetkih nevihtne celice niso bile ekstremno mocno razvite. Ocitno se je glavnina dogajanja zgodila v nižjih plasteh ozracja. V povprecju je padlo 25 mm dežja, je pa vprašljiva kakovost meritev na meteoroloških postajah, ki jih je tornado neposredno prizadel. Na nobeni od njih ni bila zabeležena toca.

Še dvajset let po tornadu so v naravi vidne posledice. Zahodno od Jezerca na Zaplani so vidni pasovi, kjer ni mogoce najti vecjega drevesa. Cez omenjeno obmocje je šlo jedro vrtinca in dokoncno je bilo potrebno posekati prav vsa drevesa. Danes tam rastejo predvsem mlada listnata drevesa, na obeh robovih teh pasov pa še vedno raste smrekov gozd, ostanek nekdanjih smrekovih sestojev.

Na obmocju najvecjih ucinkov viharja rastejo danes med starejšim smrekovim gozdom zgolj mladi listavci.

Na obmocju Jezerca so opazne nekdanje poseke po viharju (sredina fotografije).

Težko si je zamisliti, kakšno škodo bi vihar take vrste povzrocil v današnjem casu. Dejstvo je, da je bilo leta 1986 obmocje opustoššenja manj poseljeno, kot je danes. Posebno katastrofalne posledice bi bile, ce bi se tornado tako kot leta 1986 pojavil ravno na soboto. Pri tem še posebno dobro velja izrek, da “tam, kjer nic ni, še ujma ne vzame”!

Dodatne informacije:

Revija UJMA – meteorološke razmere in posledice neurja

Naš casopis in Logaške novice – posledice neurja in odprava skode

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– arhiv satelitskih slik NEODAAS

– revija UJMA

8. in 9.marca 1976 je Zaplano prekrila debela snežna pokrovka. Na bližnji meteorološki postaji Rovte je do 9.marca zjutraj na 31cm debelo snežno podlago padlo 30cm, do 10.marca pa še 70cm novega snega. Na Rovtah je bila to največja dnevna količina snega od leta 1961 naprej, enaka dnevna količina je bila zabeležena samo še marca 1970. 10.marca zjutraj je bilo na Vrhniki izmerjeno 80cm, na Pokojišču nad Borovnico 81cm, v Logatcu 120cm, na Rovtah 131cm, v Šentjoštu nad Horjulom 90cm, v Hotedršici 134cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 120cm, na Hrušici pri Colu 130cm in na Ravbarkomandi pri Postojni 150cm snega. Na filmskem posnetku iz Zaplane je razvidno, da je bilo pod žlebovi hiše, kjer se nabere nekoliko več snega zaradi strehe, 165cm snega. Sneg je bil suh in puhast, 1mm padavin je dal več cm snega, zato se je snežna odeja tako hitro odebelila. Zaradi suhega snega in vpliva vzhodnega vetra je bilo, vsaj tako se kaže tudi ob meritvah v novejšem času, na povsem odprtih in prevetrenih legah manj snega, kot na bolj zatišnih lokacijah. Pri sedanji meteorološki postaji Zaplana je bilo tako verjetno več snega, kot na vetru izpostavljenih Rovtah. Kot kaže je bilo v okolici Logatca pred sneženjem 15cm več snega, kot na Rovtah, velik vpliv na skupno višino snega in višino novozapadlega snega pa je imel očitno veter. V posameznih mraziščih Zaplane  je bilo snega verjetno čez 200cm, saj je bilo v njih veliko snega še iz meseca januarja. Spodaj objavljene slike so pridobljene iz minuto dolgega filmskega posnetka.

Kljub precejšnjemu naklonu strehe se je na njej nabralo ogromno snega.

Skidane stezice so bile globoke vsaj 2m.

Sneg je segal do polovice oken 165cm visoko.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si