Zimska sezona 2012/2013 je bogata s snežnimi padavinami in izrazitih odjug je malo. Vse to je razlog, da se je večji del snežnih padavin postopoma nabiral v vse debelejšo snežno odejo. Tako je bilo do 24. februarja, ko je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najvišja snežna odeja po januarju 1987. 50 cm debela odeja zbitega snega, ki je 21. februarja pokrivala Zaplano, je bila dobra osnova za debelo snežno odejo ob morebitnih novih snežnih padavinah. Z več dnevnim sneženjem se je nato ta možnost tudi udejanila.

Prvo obilnejše sneženje je bilo v noči na petek, 22. februarja. Sneženje je zaznamoval močan vzhodni veter, zaradi katerega so nastajali zameti na neobičajnih lokacijah, suh in rahel sneg pa je pobelil še tako skrita mesta. Meritve padavin na vremenski postaji Zaplana zaradi vetra niso bile reprezentativne in potrebna je bila interpolacija podatkov o padavinah z bližnje vremenske postaje Petkovec. Naslednjega dne zvečer je sledil višek padavin in v poznih večernih urah je snežna odeja že presegla debelino enega metra. Naslednje jutro je merila 116 cm, maksimum 119 cm pa je bil dosežen sredi dneva. Na vremenski postaji Petkovec in na Miznem Dolu na Zgornji Zaplani je bilo snega tudi okoli 120 cm, manj pa ga je bilo v Logatcu in sicer 87 cm. Na vrhu Ulovke je bilo izmerjeno 140 cm snega, snežna odeja debeline kar 161 cm pa je bila izmerjena v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu. Od uradnih meteoroloških postaj so Rovte beležile 88 cm, Logatec 90 cm, Vrhnika 75 cm, Šentjošt nad Horjulom 97 cm in Hotedršica 110 cm snega. Nekatere vremenske postaje (na primer postaja v Rovtah) so se tekom svojega dolgoletnega delovanja večkrat selile in tudi sicer se lahko nahajajo na območju s težkimi pogoji za kakovostne meritve snežne odeje.

Glavna prometna žila v naselju Ograje na Zaplani.

Snežna odeja 24. februarja je bila na vremenski postaji Zaplana najdebelejša od pričetka meritev. Presežena sta bila obilno zasnežena februarja 2004 in 1999. Leta 2004 je bila debela snežna odeja rezultat enotedenskega, leta 1999 pa zgolj dvodnevnega sneženja. Debelejša snežna odeja kot letos je bila nazadnje januarja 1987, ko je bila na meteorološki postaji Rovte s 135 cm zabeležena celo najvišja snežna odeja po letu 1961. Sredina 80. let je bila zelo snežena, saj je snežna odeja na Rovtah v kar štirih zaporednih zimah presegla en meter,  v minulem stoletju pa je bilo največ snega v znanem letu 1952 in sicer 183 cm.

Na deponijah odpadnega snega je počasi zmanjkovalo prostora.

Debela snežna odeja v teh dneh verjetno predstavlja snežni maksimum aktualne zimske sezone. Izjema so mrazišča, v katerih se snežna odeja postopno debeli kljub vmesnim odjugam, pri čemer se snežni maksimum pogosto pojavi v marcu ali celo v aprilu. Taljenje snežne odeje je lahko v mraziščih precej počasnejše kot v okolici in tako pade nov sneg na obstoječo debelo snežno podlago. Glede na snežne razmere in potek vremena v Rovtah in Logatcu je po letu 1961 v zgoraj omenjenem mrazišču Globoka dolina snežna odeja trikrat presegla višino dveh metrov. Ocenjena skupna višina snežne odeje za april 1970 znaša 260 cm, za marec 1984 in april 1996 pa 220 cm.

Ogromne količine snega v mrazišču Globoka dolina.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– opis meteoroloÅ¡ke postaje Rovte, mesečna publikacija ARSO NaÅ¡e okolje

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Že tretje večje sneženje v februarju na Zaplani ni bilo tako obilno kot ponekod na zahodu države, a zaradi plasti starega snega je postala snežna odeja že precej debela. Kljub pogostim sneženjem v letošnji zimi, obeta se nadpovprečna količina novozapadlega snega, pa se zaradi vmesnih obdobij suhega in ne preveč mrzlega vremena vsaj do zdaj nismo približali rekordni višini skupnega snega.

V ponedeljek, 11. februarja, je rahlo snežilo že v jutranjem času in predvsem bolj zgodaj od pričakovanj. Sneženje se je okrepilo v poznih popoldanskih urah, najobilnejše padavine pa so bile v zgodnjih jutranjih urah pustnega torka. Pred sneženjem je bila snežna odeja na območju vremenske postaje Zaplana debela okoli 44 cm, naslednje jutro pa je v višino merila 81 cm. V obliki snega je padlo približno 32 mm padavin, kar je bilo skoraj enkrat manj kot ponekod na zahodu države. Po prehodni prekinitvi padavin je zopet snežilo naslednji dan, a zaradi posedanja snežna odeja ni več dosegla višine iz prejšnjega dne.

Na pustni torek je imel pust vsaj kaj za preganjati.

Podobno debela snežna odeja je bila na vremenski postaji Petkovec, skoraj 20 cm manj snega pa je bilo v Logatcu. Zaradi suhega snega, ki je padal ob vetru, se je snežna odeja najbolj odebelila v zatišnih mraziščih. V Globoki dolini pri Jezercu je bila v začetku februarja snežna odeja za 15 cm debelejša kot na vremenski postaji Zaplana, do 14. februarja pa je ta razlika narasla za kar 20 cm in skupaj je bilo snega že 114 cm.

Vremenske razmere so zahtevale veliko angažiranost pri opravljanju meteoroloških meritev; posodo za meritve padavin je bilo potrebno sredi noči na torek potrebno očistiti kar dvakrat.

V zadnjih nekaj zimah je bila snežna odeja na Zaplani najdebelejša ob koncu februarja in v začetku marca 2004. Takrat je bilo izmerjeno 85 cm snega, toda meritve so potekale na drugi, bistveno bolj vetrovni lokaciji, kjer je snežna odeja zlasti v zimah z dolgotrajno snežno odejo, pogostimi sneženji in vmesnimi odjugami tanjša kot v bolj zatišni okolici.

Vir podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Med 14. decembrom 2012 in 5. februarjem 2013 v mraziščih ni bilo tako nizkih temperatur kot so bile zabeležene v merilnem nizu pred tem. Nekajkrat je bila temperatura pod -10 °C izmerjena že v zgodnjih večernih urah, tekom noči pa je zaradi različnih vzrokov ponovno naraščala. V spremenljivem vremenu brez jasnih noči so bila zaprta in globoka mrazišča v povprečju hladnejša od plitvejših.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -19,0 °C izmerjena 19. januarja. Minimum je bil zelo izrazit in kratkotrajen, tako da bi bila ob ugodnejših vremenskih razmerah ta vrednost lahko še precej nižja. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -7,4 °C. Temperatura se je v mrazišču izraziteje spustila še 3. februarja (ob 19. uri zvečer -14,3 °C), 27. januarja (ob 18.40 zvečer -12,2 °C) in 20. decembra (-12,0 °C). V mrazišču je bilo s 14,1 °C najtopleje 5. januarja. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 14,4 °C. To je bil absolutni temperaturni rekord za mesec januar od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Te visoke temperature pa niso segle v globoka in zaprta mrazišča, saj se je omenjenega dne temperatura v Globoki dolini na območju Jezerca le za krajši čas povzpela nad ledišče. Ko je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno dobrih 14 °C je bilo v mrazišču še vedno 0 °C. Ob pomanjkanju mrzlih jasnih noči je bila povprečna januarska temperatura v Dolinci za 0,7 °C višja od tiste v Globoki dolini.

Temperaturno je 5. januar v nekaterih mraziščih minil precej drugače kot na vremenski postaji Zaplana.

Ob razširitvi hladnega zraka v višinah nad območje Sredozemlja je nad Genovskim zalivom nastal globok ciklon. Dežju in visoki temperaturi zraka ob toplem jugozahodniku je sledilo sneženje, ki je bilo na območju Zaplane precej bolj izrazito od pričakovanj. Moker in težek sneg je povzročal bistveno več preglavic kot suh sneg ob 6-dnevnem sneženju v sredini januarja.

Več padavin od pričakovanj je padlo že v prvem delu vremenskega poslabšanja v noči na soboto, 2. februarja. Temperatura je znašala okoli 6 °C in padlo je preko 10 mm dežja, vendar se je okoli 20 cm debela snežna odeja ohranila vse do pričetka sneženja okoli tretje ure popoldne. Po obratu v sneg je v snežni obliki padlo še dobrih 30 mm padavin. Novega snega je bilo blizu 30 cm, saj se je s prvotnih 20 cm snežna odeja odebelila na 45 cm, pri čemer seveda ne gre prezreti sprotnega posedanja snežne odeje.

Najbolj kritične razmere so bile v noči na nedeljo, do jutra se je sneg že vsaj deloma obletel z drevja.

Snega je bilo več kot v bližnji okolici, kjer je bilo pretoplo za snežne padavine, ali pa je bilo manj padavin zaradi fenskega severnega vetra. Ponekod je med predhodno odjugo pobralo ves sneg in novi sneg ni padal na staro snežno podlago kot je bilo to na primeru Zaplane. V nedeljo, 3. februarja zjutraj je bilo na Spodnji Zaplani (566 m.n.v.) izmerjeno 44 cm snega, kar je bilo še enkrat toliko kot v Logatcu. Znatna razlika v višini snežne odeje iz meseca januarja se je med obema vremenskima postajama še povečala. Na uradni meteorološki postaji Katarina nad Ljubljano (660 m) v Polhograjskem hribovju je bilo zaradi bolj izpostavljene prisojne lokacije meritev izmerjeno samo 9 cm snega, v Šentjoštu nad Horjulom (642 m) pa 30 cm.

Drevje se je lahko samo priklonilo težkemu mokremu snegu.

Moker sneg je povzročil tudi nekaj preglavic.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj Gornji Logatec in Å entjoÅ¡t nad Horjulom

– vremenski portal ARSO-meteo.si

Osrednji mesec meteorološke zime je bil nadpovprečno topel. Temperaturni odklon na območju osrednje Slovenije je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 pozitiven in je znašal 2 °C. Na Zaplani je bila izmerjena doslej najvišja temperatura zraka za mesec januar, sredino meseca pa je zaznamovalo 6-dnevno sneženje. Po daljšem času smo zabeležili nadpovprečno namočen mesec, kar se ni zgodilo že od maja v lanskem letu.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala 0,1 °C, povprečna najnižja -2,1 °C, povprečna najvišja pa 2,6 °C. Povprečna temperatura je bila za 3,5 °C nižja kot v doslej najtoplejšem januarju 2007, glede na najhladnejši januar 2011 pa je letošnji januar odstopal za 3,6 °C v pozitivno smer. Najnižja temperatura je bila -7,9 °C (26. januarja), najvišja pa 14,4 °C (5. januarja). Petega dne v mesecu je bila zabeležena doslej najvišja januarska temperatura od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Zabeleženih je bilo 25 hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in 9 ledenih dni v katerih najvišja dnevna temperatura ni presegla ledišča. Padlo je 121,5 mm padavin, kar je 10 % več od januarskega povprečja na meteorološki postaji Rovte. Sredino meseca je zaznamovalo dolgotrajno sneženje, po katerem je bila snežna odeja debela 60 cm. Okoli 10 cm snega je zapadlo 22. januarja, nato pa se je ob odjugi z bolj suhim zrakom in relativno hladnimi jutri snežna odeja talila počasi. Ob koncu meseca je tako še vedno dosegla debelino četrt metra. Nekajkrat je prišla do izraza t.i. nižinska odjuga, ko se je po nižinah ob oblačnem in vlažnem vremenu snežna odeja kljub temperaturam le malo nad 0 °C pospešeno talila, na Zaplani pa se je ohranjala ob temperaturi malo pod lediščem. To je bil eden od razlogov tudi za relativno veliko razliko (15 cm) v snežni odeji med Zaplano in Logatcem, pa čeprav je bila količina snežnih padavin podobna in na razporeditev snežne odeje ni vplivala meja sneženja. Na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani so izrazito prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani januarja 2013. Mesečna količina padavin je izmerjena točno, zaradi pogostih snežnih padavin pa so za nekatere dneve količine padavin le približne.

Po toplem vremenu v večjem delu decembra in v prvi dekadi januarja je vremenska slika postala spet bolj zimska. Sneženje je trajalo kar šest dni, vendar zaradi večinoma zmerne jakosti padavin, vmesnih prekinitev in posedanja snega do ekstremnih višin snežne odeje ni prišlo. Beležili smo predvsem tri obdobja sneženja, katera pa na območju Logatca niso bila posebej obilna. Količina snežnih padavin je bila ponovno manjša kot v jugovzhodnih predelih Slovenije.

Snežiti je pričelo v nedeljo, 13. januarja, vendar je obilnejše sneženje sledilo šele v ponedeljek. V prvem delu večdnevnega sneženja je na Zaplani pihal okrepljen vzhodni veter, ki je dodatno preoblikoval snežno odejo. Ponekod na jugovzhodu države so se za tiste kraje približali doslej najvišji izmerjeni snežni odeji. Na Zaplani je bilo padavin precej manj, snežna odeja pa je segala okoli 40 cm visoko. Torek, 15. januarja, so zaznamovale snežne nevihte, ki so se iznad Tržaškega zaliva z višinskim jugozahodnim vetrom pomikale v notranjost države. Nevihte so predvsem na Gorenjskem lokalno povzročile velike količine novozapadlega snega v kratkem času, območje Zaplane pa so zajele v milejši obliki. Snežilo je prav vsak dan, vendar je omembe vredna količina novega snega padla le še v četrtek in v noči na petek, 18. januarja. Zaradi lastne teže se je snežna odeja posedala in novozapadli sneg ni več bistveno prispeval k njeni odebelitvi. V petek ob 10. uri dopoldne je bilo na območju vremenske postaje Zaplana izmerjeno 60 cm snega. Tako debela snežna odeja se na Zaplani v dolgoletnem povprečju pojavi skoraj vsako zimo.

V letu 2012 se je v večji meri ponovil vzorec vremenskih pojavov iz leta poprej. Že drugič zapored je bil januar zelo suh mesec, podobno kot leta 2011 sta meseca marec in april minila povsem brez snežne odeje, ponovilo se je vroče in sušno obdobje z viškom v avgustu, jeseni pa obilno oktobrsko sneženje. Od pričetka stalnih  meteoroloških meritev na Zaplani v letu 2006 je bilo leto 2012 do nastopa jesenskega deževja najbolj suho doslej, na koncu pa je po višini padavin prehitelo le leto 2011. Ponekod je bilo leto najbolj sončno od pričetka meteoroloških meritev. Veliko je bilo “pozitivnih” temperaturnih rekordov, bilo pa je tudi nekaj mrzlih obdobij. Mraz v februarju je bil bolj očiten v hribih in manj v nižjih legah s temperaturno inverzijo, zaznamovala pa ga je predvsem odsotnost snežne odeje, ki bi tla varovala pred zmrzaljo. Z vidika spomladanskega razvoja vegetacije je bil problematičen mraz v aprilu, mraz v decembru pa se je najbolj poznal v mraziščih. Sneženja so bila v večini primerov obilnejša na jugu in jugovzhodu države.

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2012 v primerjavi z leti v preteklosti.

V osrednji Sloveniji je bilo leto 2012 za 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Povprečna letna temperatura na Zaplani je bila 9,5 °C, povprečna najnižja 5,1 °C in povprečna najvišja 14,6 °C. V merilnem obdobju je bilo najtoplejše leto 2007, najhladnejše pa 2010. Najnižja temperatura je bila -14,4 °C (14. februar), najvišja 35,6 °C (22. avgust). Na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev leta 2002 še ni bilo zabeleženega tako vročega obdobja od tistega v avgustu. Po klasičnem termometru se je 22. avgusta ogrelo celo do 35,9 °C. V meteorološki hišici na dva metra višine je temperatura spomladi zadnjič padla pod ledišče 10. aprila, jeseni pa prvič 28. oktobra. Prva jesenska negativna temperatura se je pojavila dosti kasneje kot običajno, obdobje spomladanskih zmrzali pa se je končalo nekoliko bolj zgodaj. Glede na temperaturne izmerke v meteorološki hišici so se spomladanske zmrzali pri tleh pojavile še kasneje (18. ali 19. maj). V mraziščih je težko ločiti med zadnjo spomladansko in prvo jesensko zmrzaljo, saj se je v mrazišču Dolinca temperatura celo 12. avgusta spustila do -0,6 °C. Najnižja temperatura na Zaplani v minulem letu, -26,1 °C, je bila 14. februarja izmerjena v sosednjem mrazišču Dvojček. Glede na minula leta je bilo na vremenski postaji Zaplana zabeleženih največ toplih in vročih dni s temperaturo enako ali višjo od 25 °C  oz. 30 °C, zaradi februarskega mraza pa prav tako največ mrzlih dni s temperaturo enako -10 °C ali nižjo. Mrzlo februarsko obdobje sta spremljala močan vzhodni veter in oblačnost, posledično pa je bil na vrhu Ulovke (-16,0 °C) izmerjen nižji temperaturni minimum kot na Spodnji Zaplani (-14,4 °C) v območju temperaturne inverzije.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2012.

Od pričetka meritev padavin je bilo leto 2012 na Zaplani drugo najbolj suho doslej. Izmerjeno je bilo 1316,4 mm padavin, kar je 70 % dolgoletnega povprečja na padavinski postaji Rovte. Po sušnosti je izstopalo zlasti trimesečje januar-marec ter meseca julij in avgust. V marcu je celotna mesečna količina padavin padla v enem samem dnevu. V poletju sta dva padavinska dogodka lokalno ublažila problematiko suše na območju Vrhnike in tudi Zaplane, medtem ko so se sušne razmere na območju Logatca še zaostrovale.

ÄŒasovni trak – leto 2012 na vremenski postaji Zaplana.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V soboto, 5. januarja, so nad Slovenijo prevladovali severozahodni zračni tokovi. Ponoči so bile na Spodnji Zaplani precej nižje temperature kot v višjih, bolj prevetrenih legah, kljub temu pa je bila vremenska postaja Zaplana glede na bližnje postaje Petkovec, Logatec in Vrhnika edina postaja, kjer se temperatura ni spustila pod 0 °C. Čez dan se je ob sončnem vremenu in prizemnem zahodnem vetru močno ogrelo. Na Zaplani se je ogrelo do 14,4 °C, enaka vrednost temperature je bila izmerjena tudi v Logatcu, na Petkovcu je bilo še za dve desetinki stopinje Celzija topleje, na Vrhniki pa je bilo celo 17,0 °C.

Na Zaplani je bil prejšnji januarski ekstrem, 17. januarja 2011 je bilo zabeleženo 14,3 °C, presežen za desetinko. Pred pričetkom stalnih meritev temperature na Zaplani je bilo 29. januarja 2002 predvidoma še topleje. Aktualna visoka temperatura je toliko bolj ekstremna, ker je bila zabeležena tako zgodaj v začetku januarja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Nekaj dnevnemu mrzlemu obdobju navkljub je bil prvi mesec meteorološke zime nadpovprečno topel. Temperaturni odklon na območju osrednje Slovenije je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 pozitiven in je znašal do 1 °C. Do božično-novoletnih praznikov je bilo vreme vse toplejše, padavine so bile v obliki dežja in snežna odeja iz prve polovice meseca je razen v najbolj zatišnih mraziščih skopnela. Zahvaljujoč zahodnim zračnim tokovom je Silvestrovo na Zaplani minilo ob jasnem vremenu, medtem ko je Ljubljansko kotlino pokrivala megla.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je znašala -0,7 °C, povprečna najnižja -3,2 °C, povprečna najvišja pa 1,7 °C. Povprečna temperatura je bila za skoraj 4 °C nižja kot v doslej najtoplejšem decembru 2006, glede na najhladnejši december 2005 pa je letošnji december odstopal za 1 °C v pozitivno smer. Najnižja temperatura je bila -14,0 °C (13. decembra), najvišja pa 8,9 °C (26. decembra). Zabeleženih je bilo 22 hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C in 12 ledenih dni v katerih najvišja dnevna temperatura ni presegla ledišča. Padlo je 123,9 mm padavin, kar je 75 % decembrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Snežilo je v začetku meseca, zlasti pa 8. decembra, ko je suh sneg kljub relativno majhni količini padavin prispeval k nastanku debele snežne odeje. Na Zaplani je bila snežna odeja debela okoli 45 cm, debelejša je bila zlasti v krajih na jugu in jugovzhodu države. Zanimivo je bilo sneženje 4. decembra, ko je večino dneva snežilo na Ljubljanskem barju, istočasno pa je v okolici Logatca tudi deževalo. Na Zaplani se sneg ni obdržal do božično novoletnih praznikov, izjema so bila samo nekatera mrazišča, v katerih je bilo na prehodu v novo leto še vedno okoli 10 cm snega. Zaradi snežne odeje in jasnih noči so bile med 9. in 13. decembrom zelo nizke temperature v mraziščih. Kljub ne najboljšim vremenskim razmeram za nočno ohlajanje je bila v mrazišču Dolinca izmerjena temperatura -26 °C. Na najvišjem vrhu Zaplane, Ulovki, se temperatura v decembru ni spustila pod -10 °C, najnižja temperatura -9,2 °C je bila zabeležena 9. decembra. V decembru je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani zahodni veter izjemoma skoraj prevladal nad vzhodnikom, sicer najbolj značilnim vetrom na omenjenem območju.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani decembra 2012.

Na zadnji dan koledarskega leta je megleno morje občasno pljuskalo do Spodnje Zaplane. Pogled v smeri Vrhnike in Krima, v ospredju posnetka je naselje Prezid.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Ob koncu zadnjega merilnega niza med 17. novembrom in 14. decembrom se je pojavilo nekajdnevno obdobje, v katerem so s snežno odejo pokrita mrazišča po temperaturi zraka predstavljala nek povsem drugi svet. Mrzlo obdobje ni postreglo z novimi rekordnimi vrednostmi, kljub temu pa je bilo zabeleženo veliko omembe vrednih zanimivosti, zaradi katerih bo tokratno poročilo o razmerah v mraziščih nekoliko daljše.

V mrazišču Dolinca je bila tekom merilnega obdobja najnižja temperatura -25,9 °C izmerjena 13. decembra. Minimum je bil dosežen malo po 1. uri zjutraj, v preostanku noči pa se je temperatura zaradi vpliva bližajoče se vremenske motnje dvigovala. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -14,0 °C. Tekom opisanega mrzlega obdobja ni bil zabeležen primer, ko bi temperatura enakomerno brez večjih motenj padala od popoldneva do jutra. V mrazišču je bilo z 12,0 °C najtopleje 27. novembra. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 11,8 °C. V noči na 12. december je bilo začasno postavljeno tudi merilno mesto v sosednjem mrazišču, ki je zaradi svoje oblike pri raziskovalcih mrazišč znano kot Dvojček. Naslednjo noč merilno mesto sicer ni bilo postavljeno, je bilo pa zato izvedenih nekaj terenskih meritev temperature.

V mrazišču Dvojček se žal še vedno opravljajo le občasne meritve pozimi.

Iz spodnjega grafikona je razvidno, da je Dvojček zaradi večje odprtosti kotanje bolj ekstremno mrazišče od Dolince. Vse je odvisno od vetrovnih razmer in zasneženosti tal. V kopnih razmerah je Dolinca vedno hladnejša, ob snegu in ugodnem vetru pa je temperatura v Dvojčku pogosto za eno ali dve stopinji Celzija nižja. Zaradi večje plitvosti Dvojčka se tu motnje v nočnem ohlajanju odražajo v precej večji meri (1). Motnja, ki v Dolinci povzroči komaj zaznavno spremembo v poteku temperature, se lahko v Dvojčku kaže kot nenadna otoplitev za skoraj 10 °C.

Mrazišča so se po temperaturi zraka močno razlikovala od okolice.

Dolinca pa zagotovo prednjači na področju najvišjih dnevnih temperatur (2). V globlji in od okoliških smrek bolj zasenčeni kotanji se lahko plast hladnega zraka lažje obdrži kot v bolj odprtih mraziščih. 11. decembra je bil tako zabeležen temperaturni maksimum komaj -11,3 °C. Še nižji maksimum je bil zabeležen 20. decembra 2009, ko se je temperatura z jutranjih -31,5 °C dvignila na samo -15,2 °C.

Logaško polje je znano po nizkih jutranjih temperaturah, vendar so mrazišča na malo višjih okoliških hribovjih navadno precej hladnejša. Na zasebni vremenski postaji v Gorenjem Logatcu je bila namreč tekom mrzlega obdobja najnižja temperatura -18,8 °C izmerjena 13. decembra. Mrazišči Dolinca in Dvojček sta bili v večernih urah precej hladnejši od nekaterih drugih bolj znanih slovenskih mrazišč, kot je Babno Polje ali Zadlog nad Idrijo. To je razvidno tudi iz spodnje primerjave med izbranimi mrazišči.

Potek temperature v treh izbranih mraziščih v noči na 12. december 2012.

Mrazišča se izjemno ohladijo že v prvih nekaj večernih urah - Dvojček 12. decembra ob 20. uri.

Viri podatkov:

– ARSO-meteo.si

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS